petek, 31. december 2010

2011

Na pragu novega leta,
naj vam 'čas vladar' nakloni spoznati prave ljudi,
storiti prave reči, ubrati prave poti
ter v sebi in drugih najti le dobre sledi.



Vse lepo vam želim.

petek, 24. december 2010

Prijetne...

... in lepe praznike želim vsem, ter
da jih preživite v krogu svojih najdražjih.


ponedeljek, 20. december 2010

Smrečica II, tokrat ala Jana

Rada pokukam k Jani na njen blog, kjer se en za drugim nizajo prekrasni izdelki. Resnično izdeluje prekrasne reči.

Ena izmed zadnjih je bila smrekica, na katero sem bila popolnoma očarana. Par dni zatem, pa je objavila tudi navodila in celoten postopek za izdelavo. Takoj sem vedela, da tole pa poskusim.

Material je bil več ali manj pri roki, malo rezanja, lepljenja, bleščic in nastala je različica smrečice "ala Jana"



Na lep način se je zrecikliral časopisni papir in letos imamo tako že drugo novo "home made" smrečico, ki krasi naše stanovanje.

Hvala Jana, ker z nami deliš svoje mega ideje.

nedelja, 28. november 2010

Smrečica

Danes je bil ravno pravšnji dan za ustvarjanje, seveda poleg obveznega valjanja, kepanja, norenja po snegu :-))

Med prvim in drugim snežnim pohodom, pa je nastala tale novoletna smrečica.



December je pred vrati in počasi bo potrebno pričarati praznično vzdušje. Smrečica je začetek in dobila je že svoje mesto.

četrtek, 18. november 2010

Nova serija

še vedno sem v čestitkanju, tole so najnovejše...






Mislim pa, da gre čestitkanje proti koncu.
Bo treba razmišljati o novoletnih darilih, dekoracijah,...

ponedeljek, 15. november 2010

Darilo

za nečakinjo.
Mislim, da pri punci, stari 14 let nimaš kaj zgrešiti, če ji podariš kak fensi nakit.
Tole je darilo.



Po odzivu sodeč, ji je bil kompletek všeč.

četrtek, 4. november 2010

Dopustniški dolg

Med poletnim dopustom sem se lotila nakitkanja. Lotila že, lotila...ampak na vsakem kosu je ostalo nekaj nedokončanega; zanka tu, zaključek tam, manjkajoča sponka,...

Ta vikend sem pospravljala po delovni mizi in na vrsto je prišel tudi pladenj teh nedokončanih kosov.

Tule so končni izdelki. Končno bi lahko rekla.
Niso nič posebnega, ampak vam jih vseeno pokažem :-)



Po dopustih je SSNB d.o.o. :-)) šel tudi malo po nakupih v prav posebno trgovino, po prav posebne reči. Da je vse bilo nujno potrebno, ne rabim omenjati. Torej, poleg raznih perlic, steklenih obeskov, bunk takih in drugačnih, smo vzele tudi lesene kocke in teh ne malo.
Formula je bila idealna; 3 zainteresirane za lesene kocke, 9 različnih barv, vsaka naroči po 3 barve in na koncu naredimo mix.
Tako je po prejetju paketa in dilerskemu večeru, vsaka domov odšla skoraj z dvema kilogramoma lesenih kock.

Lep čas so me gledale, me čakale in mi z mize namigovale, naj jih končno kaj spravim v promet. Pa sem se jih lotila. En večer prijetnega in lahkotnega nizanja in nastale so spodnje zapestnice.



Zaloga se je tako pikico zmanjšala, še vedno pa jih je dovolj za še kakšno ponovitev v drugačnem barvnem zaporedju.

ponedeljek, 1. november 2010

Rezljanje buč

Kot vsako leto, smo se tudi letos odločili, da se standardna druščina zbere pred blokom in popoldne preživimo ob rezljanju buč, klepetanju, dobri jedači in toplemu vinu.
Otroci so nas sicer spremljali le na samem začetku, potem pa so se kmalu razkropili po igrišču, tako da je pri bučah ostala bolj ženska zasedba, moški del pa nam je strumno stal ob strani :-))

Letos je bučna druščina bolj majhna, smo pa zato pobrali vsa semena, da jih posušimo in posadimo, da bo drugo leto bolj številčnejša zasedba.



Tole je naša buča velikanka...



in še preostale ...

Tudi letos smo se imeli zelo luštno in nedvomno se drugo leto spet zberemo in tole ponovimo.


petek, 29. oktober 2010

Čestitkanje

se nadaljuje... :-))

Kot že rečeno, decembra imam rada čas za druge vesele decembrske aktivnosti. Tisti čarobni čas je namenjen druženju, pohajkovanju po okrašenih mestih, postankov ob kuhančku, ... vse, sam ne za sedenje za mizo :-))

Tako mi ni težko novoletne čestitke izdelovati oktobra. Še dobro da to delam zvečer, da preveč ne pogrešam prave zimske idile :-)

Tole je nova serija novoletnih ...







Lahko pa rečem, da pride sigurno še kakšna, kajti naredila sem si oh-ho-ho lepo zalogo kartončkov. :-))
Ponavadi oz. do sedaj sem te predloge vedno kupovala že narezane. Ker sem zadnje dni imela precej težav pri iskanju določenih barv, velikosti in je beseda dala besedo, se je SSNB d.o.o :-))) odločil, da gremo v razrez.

Vse štiri smo nakupile šeleshamerje, Barbaro, ki je bila ravno ta teden na počitnicah smo zadolžile, da le-te odnese razrezat, Nina je povedala kam in kako, Staša pa je kasneje pomagala pri sortiranju :-)) ... jst pa sem jim ves čas stala ob strani ... kolk so to zlate punce.

Rezultat te akcije je bil pisan in zajeten kup narezanih kartončkov, ki sedaj čakajo dodelave, obdelave, skratka da se spremenijo v take in drugačne čestitke. Najprej novoletne, potem pa lepo naprej.




petek, 22. oktober 2010

Papirčkanje

Saj vem, da je do božično-novoletnih praznikov še daleč, ampak december je poln drugih aktivnosti in za čestitke enostavno ni časa. Tako raje to opravim prej in izdelava je v polnem teku.

Tole so prve...

Tele 3 D snežinke sem kar lep čas "rezljala" :-)). Pokažem eno, nastalo jih je pa kar nekaj.



Malo quillinga



in preostalo sestavljanje papirčkov & dodatkov ...





Do naslednje pošiljke... :-)


četrtek, 16. september 2010

Vabila

Od moža babica konec meseca praznuje lep jubilej; 90 let.
Gospa je vitalna, zdrava, dobrovoljna, skratka v dobri formi, kar pomeni, da bo tudi praznovanje temu primerno. Določila je datum zabave, izbrala kraj, naredila seznam in prišla so na vrsto vabila.
Z največjim veseljem sem ji ponudila pomoč in obljubila, da za to jaz poskrbim.

Kar dobro poznam njen okus, kaj ji je všeč, ... in da naravnost obožuje oranžno barvo. Iz
bira osnove vabila tako ni bila težka. Sledilo je še nekaj kombiniranja, sestavljanja in vabila so bila narejena. So čisto preprosta, ne preveč obložena, biserni papir pa jim da poseben lesk.

Tule so...



Čez vikend jih je dobila in po njenem odzivu sodeč lahko rečem, da je bila izredno zadovoljna in vesela, jaz pa tudi... Resnično je lep občutek, ko vidiš, da z nečim kar rad delaš, ti je v veselje, tudi pri drugih naredi tak odziv, navdušenje in zadovoljstvo.


torek, 7. september 2010

Zatišje

je bilo na temle moj'mu blogcu. Največji krivec je dooolg dopust, kjer smo neskončno uživali, počivali, se prepuščali brezdelju, nabirali školjke, dobro jedli, brali knjige za katere med letom ni časa,...

Smo pa tudi skoraj splavali, skoraj... manjkajo nam še tiste tini mini finese, ampak glede na trud in zagnanost našega miškolina, mu štejem, kot da se je naučil. Redko kdo je pri 23 stopinjah tako vztrajno in veselo skakal in plaval od jutra do večera. Tudi dokaz imamo :-))











Seveda, ne dopust ne grem, da ne vlečem s sabo vsaj delček ustvarjalne krame. Sem neki nizala, pa kvačkala, neki dokončala, neki še čaka. Za kakšno slikanje pa sploh še ni.
Moram priznati, da so me tokrat knjige čist potegnile vase in sem raje brala, ustvarjala bom pa k pride zima in dolgi zimski večeri :-)

Konec dopusta je isti hip prinesel tudi slabo vreme, dolge rokave, dež...grrr. Hočem še sončka, lepih dni, odhodov na Gorjance, kakšen krog s kolesom...
Ampak, konec poletja pomeni pa tudi začetek telovadno-razgibalno-plesnih zadevščin, kar pa tudi ni slabo.
In danes, po dolgi pavzi spet začnemo z zumbo. Ekstra super, komaj čakam. Glede na odmor, neaktivne počitnice nimam pojma kako bom jutri zjutraj vstala oz. danes sploh prišla po stopnicah domov.


sreda, 4. avgust 2010

Kvačkanki

Po dolgem času sem v roke spet vzela kvačko. Tokrat nisem kvačkala z žico, ampak sem poskusila z garnom.
Prijateljica Andreja mi že dolgo prigovarja, da naj vendarle poskusim in ko sva eno popoldne poleg klepeta in kavice izmenjali še garn... no, ona me je založila z nitkami, ni da ni barv... so me zasrbeli prsti.

Tako sem se lotila dela oz. poprijela za kvačko :-)) Za začetek, sem se odločila za bele perle in za popestritev, rdeči garn. Sicer nisem kvačkala na način, kot kvačkam žico, ampak zgolj osnovno, enostavno kvačkanje.
Tole je nastalo.
















Ob tem kvačkanju sem tudi že dobila idejo za naslednjo kvačkanko.

Vzela sem drobne pisane perle in sledilo je "random" nizanje. Ja, random,... nisem nič goljufala :-)), čeprav včasih zelo "trpela", ko sem videla barvno zaporedje perlic hihihihi. To pa, ko se devica loti nečesa, kar ne zahteva zaporedja, vzorca, barvne usklajenosti,...ah, ja :-)
Še kvačkanje in viola kvačkanka, z random mix perlami je končana. Hmmm, mi je kar všečna.





















Zdaj zbiram barvo garna za naslednjo :-)... mislim, da bo nekaj v zelenem.
Gre pa vse skupaj z mano na dopust, pa žica tudi... upam, da bom imela kaj pokazati, ko se vrnem.

petek, 30. julij 2010

Les je lep

lesene perle pa tudi :-). Tele imam že lep čas doma, pa so končno prišle na vrsto.

Nekaj časa nazaj sem naredila eno lesenkopestnico (slika par objav nižje), ostale pa so mi take večje lesenke
.
















In je nastala, pisano barvita ogrlica, super popestritev h kakšni čisto navadni majčki.
Že preverjeno :-))

Brez uhanov pa tudi ne gre, torej za zraven, še tini-mini uhančki.

četrtek, 8. julij 2010

Dan za krvodajalstvo

Že lep čas se odločam, da bom šla enkrat na darovanje krvi. Vedno znova, ko sem slišala vpoklic darovalcem, se je oglasila moja slaba vest, saj volja je bila, manjkal je tist zadnji korak. In tako je krvodajalstvo kar ostajalo na mojem seznamu. Zadnje dni, pa sem o tem bolj intenzivno razmišljala in padla je odločitev. Četrtek bo ta dan.

Dan poprej, smo šle z Barbaro in Nino na Gorjance in sem jima povedala o tej svoji nameri. Barbara je takoj poprijela, češ, da se tudi ona že dalj časa odloča za ta korak in brez večjega prigovarjanja se je odločila, da se mi pridruži.
Sva pa obe imeli "skrbi" glede pritiska. Barbara ima od časa do časa visokega, sama pa imam izredno nizkega, ampak že celo svoje življenje živim z nizkim pritiskom in močno sem upala, da mi le-ta ne bo ovira pri današnji nameri. Ker sem izredno; jaz temu rečem svetlopolta, ostali pa da sem bleda in bledolična, sem se pred vrati še 2 x vščipnila v lica, da jih malo obarvam :-)

Sprejete sva bili več kot dobrodošlo... kar ne morem verjeti, da je lahko zdravstveno osebje tudi tako prijazno. Res vse pohvale.

Po prvih vzpodbudnih besedah je sledil vpis v register, izpolnitev vprašalnika,...z zelo čudnimi vprašanji :-)) in že sem sedela pri testiranju krvi. Tam pa mašinca ni hotla pregledat mojega listka s krvjo in sem že vidla, kako se mi zahvaljujejo za sodelovanje. Ampak mi je s prsta vzel še malo krvi in mašinca je zadovoljno zabrnela in tukaj sem šla skoz. Hmmm, zdaj pa zdravnik in moj pritisk. Na moje presenečenje sem imela zame zelo "visokega" 107/68, vsa vesela, da ni tak kot ponavadi (90/45). Dr. je sicer rekel, da je na meji, vendar je zadostoval za vstop v naslednji prostor. Yes. Moja 0+ bo nekomu v pomoč in korist.

Barbara pa je prišla ven z rezultatom; prenizek pritisk. Obe sva se spogledale in bušle v smeh.
Namreč, Barbara je do bolnice prišla peš. Celo pot je hodila počasi, mirno, da ne bi vznemirila svoj včasih že tako visok pritisk, mene je pa skrbelo, če le ne greva prepočasi in da bi mogoče naredila par počepov, kak krog po kakšnih stopnicah, da pospešim svojega.

Ampak sva šle skupaj naprej. Prostor za odvzem je bil čisto drugačen, kot sem pričakovala. Polno pozitivne energije, smeha, prijaznih ljudi. Še bolj sem bila vesela, da postajam krvodajalka.
Majhen pik in vrečka se je lepo polnila. Vmes sem stiskala rdeč srček in s sestro klepetala o sandalih :-)) Dobrih pet minut in vsega je bilo konec. Roko mi je povila s trakom, ki je že na daleč označeval, da sem tudi jaz del krvodajalske skupine.












Odločitev je bila takojšnja, ... čez 4 mesece se ponovno vidimo.

Ob odhodu pa sem v zahvalo dobila še tole hudo majico.

... še zadnja stran








Vesela sem, da sem končno naredila tudi zadnji korak. Današnji dan je bil zame res nekaj posebnega.

Mala zaloga

Zadnje čase se mi je večkrat zgodilo, da sem rabila kakšno čestitko, pa ne imela nobene na zalogi.
Potem sem v zadnjem hipu kakšno sestavila skupaj, spisala želje in je šla od doma še čisto topla, neposlikana...

Papirčkanje me že lep čas drži in pomanjkanje zaloge je bil razlog, da so se na mizi ponovno znašli papirji, štance, rožice, trakovi. Rezultat je tule




























Preproste, cvetoče, enostavne... za različne priložnosti. Čestitkarska škatla se je spet napolnila, zdaj le še čakajo za prave priložnosti in zapis lepih želja.

Okrasitev za roke

Poletje je čas, ko gredo povečini moje ogrlice na počitek in na vrsto pridejo zapestnice, ki so čez zimo zapostavljene zaradi vseh tistih dolgih rokavov. Proste in gole roke so idealne, da jih zapolnim in okrasim z zapestnicami.

Stare so že vse "nezanimive" in tudi kar se nakita tiče rada osvežim svojo nakitkarsko "garderobo".

Tele 4 so nastale že kar nekaj časa nazaj, sam nikakor da jih poslikam in tule objavim.



















Nič posebnega, enostavno, pisane... pomembno je le to, da ima vsaka svojo pripadajočo majico :-)

sobota, 12. junij 2010

"Ne pozabi" ograjice

Na nedavni delavnici, ki jo je organizirala borza znanja, smo delali obešanke za na vrata.
Moja, še čaka na mizi na zadnje detajle, predno gre na vhodna vrata.

Sem pa ob teh palčkah dobila idejo in nastale so tele
ne pozabi ograjice :-))


ponedeljek, 7. junij 2010

Sobotno srečanje

Tokrat je naš vikend obiskala prav posebna druščina. Imele smo srečanje otočank, ki se je prelevilo v prav posebno in prisrčno srečanje.

Prvoten namen je bil, da se dobimo v prostorih naše KS, pa mi jo je tik pred zdajci zagodel referendum in volilna komisija. Pa je na hitrco prišlo do spremembe plana oz. lokacije. Srečanje se seli na vikend.
Število udeleženk je bilo še ravno pravšnje, da sem bila prepričana, da bo za vse dovolj prostora. Edino kar me je skrbelo, je bila njihova reakcija, kam jih zdaj to peljem, vsi ti hribi in doline...

Že na samem zbornem mestu nas je bil sam smeh, dobra volja in vedela sem, da sem se prav odločila. Vsa skrb je bila takoj odveč.

Kmalu po prihodu smo se lotile dela, saj smo imele na programu kar nekaj delavnic.


Najprej prva, zelo pomembna, da bodo tudi ostale gladko stekle :-))






















Dobrotam ni bilo konca in kar težko smo se spravile k delu.

BojaMoja se je odločila, da nam pokaže, kako se reciklira karton od mleka in naredi prekrasnega slončka. Vse smo skrbno poslušale njena navodila in rezultat je tale slončkova družina
















Nadaljevale smo s kvačkanjem verižice, kjer sem bila zelo neuspešna, saj sem se že na samem začetku tako "zafeclala", da žicam ni bilo pomoči in sem vse skupaj raje odložila. Hja, dve žici skupaj, še bolj čuden pripomoček, navijanje...enostavno preveč. Poprosim enkrat Vesno (Jagodo) za privat inštrukcije in upam, da bo takrat žica na moji strani.

Sonja pa je bila tako prijazna in s sabo prinesla zelo zanimiv pripomoček in z veseljem smo sledile, kako izpod njenih prstov nastajajo lističi, ki se spreminjajo v kuverte, pisane platnice... še nekaj potez s pripomočkom in nastala je prisrčna mini knjigica, katere sem sedaj ponosna lastnica. (tule sledi še slika)

Dan se je hitro prevesil v večer in ena za eno so se počasi poslovile. Po njihovih obrazih sodeč, mislim, da jim ni bilo žal, da so premagale tistih nekaj hribov in dolinic, ter da odhajajo zadovoljne, nafilane z dobro voljo, smehom... celo zagotovile so mi, da pridejo še in take družbe sem vedno vesela.

Dekleta, veseli me, da sem bila lahko vaša gostiteljica, da ste se pri nas dobro počutile in kot ste dejale, da pridete še.... torej, do naslednjič....



ponedeljek, 31. maj 2010

Gumbi, knofi, buttons, ...

Rada imam gumbe. Enostavno so mi všeč. So pisanih barv, lepih in zanimivih oblik, skratka luštni. :-)

Pridno jih spravljam in nabral se jih je že zajeten kupček. Tudi pri babici, tašči sem že vse pobrala, čeprav jima ni bilo jasno, kaj bom z vsemi tistimi gumbi. Jst pa pridno polnim mojo bučko.
Ko je enkrat sodelavka videla eno mojo gumbkasto čestitko, mi je takoj naslednji dan prinesla vrečko gumbov, za katere ni vedela kam z njimi. Jst pa presrečna.

So pa tudi pri ustvarjanju že lep čas zelo priljubljen dodatek. Pri kolažnem albumu, čestitkah, nekje imam pa tudi ene gumbkaste uhane, sam slikanih ne :-(

















Rada jih dodajam k svojim izdelkom in vsakega skrbno izberem, saj se ni lahko ločiti od njih.
Seveda najraje izberem take, ki jih imam več, je tako slovo lažje :-).

Huh, ob tem sem se spomnila na svinčnike in barvice, ampak to je že druga zgodba.

Poznam ene, k bi mi tukaj brez pardona nadeli naziv "pacientka"... ampak se tolažim, da nas je več takih, za ostale, ki ne poznajo takega sindroma, pa sem samo ena čudna, ki ima veliko gumbov.

In za konec, rada poslušam skupino Bijelo Dugme in poznam dekle, ki ima internetni vzdevek; gumbek.

sobota, 29. maj 2010

Preprosto sestavljanje

Po dooolgem času sem se spravila k nakitkanju. Ko sem delala zapestnico iz prejšnje objave, sem znova odkrila vse te skrite zaloge perlic, bunkic, dodatkov na katere sem kar malo pozabila.
Zadnje čase sem bolj malo ustvarjala, če pa sem, se mi je pa skoz neki fimo lepil na prste :-).

In tako se je zadnje dni zgodilo čisto preprosto sestavljanje perlic, dodatkov v spodnje kose nakita.





In še pisana poletna zapestnica iz lesenih perl.



Pogled na mojo ustvarjalno mizo mi pravi, da se bo sigurno sestavilo še nekaj kosov. :-))