torek, 29. november 2011

Želje na drugačen način...

... in sicer z vilinskimi simboli, ki bodo letos ponesli take in drugačne želje.

Na čestitki naj bo simbol, njegovo vilinsko ime in "prevod", taka je bila želja prijateljice.

Tole sta želji za Srečo (kaler adali) in Mir (palm solan).



Znotraj, bo dodala še opis znaka.

Poleg sreče, miru, bo svojim bližnjim zaželela še ljubezni, harmonije, igrivosti, radosti,... in še mnogo lepih želja, ki je vsaka zapisana na eni izmed spodnjih čestitk.




Lepo jih je bilo delati, predvsem z mislijo, da bodo nekomu prinesle lepe želje.

sobota, 05. november 2011

Pisana platna

Na enem delu hodnika imamo dolgo belo prazno steno. Že nekaj časa razmišljam s čim bi jo okrasila, popestrila. Ideje so bile,... Ikeina lesena ogledalca, sestavljanka iz poservetkanih lesonitk, platna, ampak kaj na njih, gips okvirčki in znotraj kakšni modelčki, ampak,.... nobena "ni sedla".

Gledala sem po netu, pa vse možne nalepke, ki me niso prepričale, sem pa tudi videla, da je Ikeino blago res vsestransko in vseuporabno.

Ha, ob zadnjem obisku te priljubljene trgovine, sem kupila mega luštno pisano blago. Mogoče za nove prevleke malih povštrčkov v dnevni, ali pa za poletno torbo... skratka, moral je z mano, dovolj ga bo za vse.

Tudi za okrasitev hodnika. Nameč, kaj potrebuje hodnik z belo prazno steno in belo omaro,.... ? B A R V E.

Platna so bila doma, blago tudi, malo lepljenja in voila



Čist sem zadovoljna s končnim rezultatom.
Jutri pa še žebljički in dobita svoje mesto na hodniku.


torek, 01. november 2011

Buče 2011

Že tretje leto zapored se je pred blokom zbrala standardna druščina in rezljale so se buče, pekel se je kostanj in grelo nas je kuhano vino.

Na začetku je z bučami bolj slabo kazalo. Kljub temu, da smo lani pobrali semena, jih posadili, bira ni bila uspešna. Da ne bi naš običaj propadel, smo se potrudili in jih dobili vsaj za vzorec. Je pa včeraj, tik pred srečanjem prišla ponudba, da nam na dveh koncih ponudijo po par buč. Ker je bila želja in volja po rezanju res velika, buč pa bolj malo, sem se zapeljala en krog in se na srečanje vrnila s polnim prtljažnikom buč.
Obema bučodajalkama HVALA.

Sledilo je še eno presenečenje in sicer, ker se je razvedelo, da nam primanjkuje buč, je šla še ena v akcijo in kar naenkrat smo imeli polno buč. Veselje nepopisno in takoj smo se lotili dela.

Tole je rezultat....






Takole pa zgledajo, razvrščene po igrišču...



Dan je bil super, uživali so otroci, kot mi starejši.