Srečno!

Vse lepo vam želim v letu


Srečno!

Nakitkarsko dopoldne

Eno, v dobri družbi, s perlicami obdano dopoldne in lepa bira novih uhančkov, dve zapestnici in prstan.



Sem zadovoljna :-)

Božičkova delavnica

Letos se dela vse živo, en tak hecn mix.

S čestitkami sem morala za nekaj časa zaključiti, papir odriniti na stran in pripraviti mizo za druge reči. Ker vse naenkrat ne gre, sem sproti pridno pospravljala stvari nazaj in takole zgleda že zelo, zelo pospravljena božičkova miza :-))




Od kar sem pred leti kupila knjgo Rade Kos, sem imela namen, da enkrat naredim tudi njene Angelce. Letos bodo namesto mašnic na darilih ponesle same dobre misli obdarovancem.



Tudi nakitkalo se je, ampak to v naslednji objavi ;-))

Novoletne voščilnice

Letos sem se jih lotila znatno kasneje; se mi zdi. Sicer se v božičkovi delavnici dela na polno, voščilnice, šivajo se vile, vliva in barva se gips, pripravljajo se darila,...

Nastalo je nekaj popolnoma enostavnih, nič posebnih, ampak meni všečnih.





Glede na prihajajoče proste dni, verjamem, da nastane še kakšna ;-)

Želje na drugačen način...

... in sicer z vilinskimi simboli, ki bodo letos ponesli take in drugačne želje.

Na čestitki naj bo simbol, njegovo vilinsko ime in "prevod", taka je bila želja prijateljice.

Tole sta želji za Srečo (kaler adali) in Mir (palm solan).



Znotraj, bo dodala še opis znaka.

Poleg sreče, miru, bo svojim bližnjim zaželela še ljubezni, harmonije, igrivosti, radosti,... in še mnogo lepih želja, ki je vsaka zapisana na eni izmed spodnjih čestitk.



Lepo jih je bilo delati, predvsem z mislijo, da bodo nekomu prinesle lepe želje.

Pisana platna

Na enem delu hodnika imamo dolgo belo prazno steno. Že nekaj časa razmišljam s čim bi jo okrasila, popestrila. Ideje so bile,... Ikeina lesena ogledalca, sestavljanka iz poservetkanih lesonitk, platna, ampak kaj na njih, gips okvirčki in znotraj kakšni modelčki, ampak,.... nobena "ni sedla".

Gledala sem po netu, pa vse možne nalepke, ki me niso prepričale, sem pa tudi videla, da je Ikeino blago res vsestransko in vseuporabno.

Ha, ob zadnjem obisku te priljubljene trgovine, sem kupila mega luštno pisano blago. Mogoče za nove prevleke malih povštrčkov v dnevni, ali pa za poletno torbo... skratka, moral je z mano, dovolj ga bo za vse.

Tudi za okrasitev hodnika. Nameč, kaj potrebuje hodnik z belo prazno steno in belo omaro,.... ? B A R V E.

Platna so bila doma, blago tudi, malo lepljenja in voila



Čist sem zadovoljna s končnim rezultatom.
Jutri pa še žebljički in dobita svoje mesto na hodniku.

Buče 2011

Že tretje leto zapored se je pred blokom zbrala standardna druščina in rezljale so se buče, pekel se je kostanj in grelo nas je kuhano vino.

Na začetku je z bučami bolj slabo kazalo. Kljub temu, da smo lani pobrali semena, jih posadili, bira ni bila uspešna. Da ne bi naš običaj propadel, smo se potrudili in jih dobili vsaj za vzorec. Je pa včeraj, tik pred srečanjem prišla ponudba, da nam na dveh koncih ponudijo po par buč. Ker je bila želja in volja po rezanju res velika, buč pa bolj malo, sem se zapeljala en krog in se na srečanje vrnila s polnim prtljažnikom buč.
Obema bučodajalkama HVALA.

Sledilo je še eno presenečenje in sicer, ker se je razvedelo, da nam primanjkuje buč, je šla še ena v akcijo in kar naenkrat smo imeli polno buč. Veselje nepopisno in takoj smo se lotili dela.

Tole je rezultat....






Takole pa zgledajo, razvrščene po igrišču...



Dan je bil super, uživali so otroci, kot mi starejši.

Sobota v Dekanih

Huh, kdaj sem nazadnje tule kaj pisala... pa ne da se ni nič dogajalo, ravno nasprotno, ampak enostavno vedno zmanjka časa za kakšen zapis.

Za nami je kar konkreten dopust, nato smo ob vikendih vedno bili kje naokoli, minilo je kar nekaj rojstnodnevnih zabav, dve poroki in kup družabnih večerov.



Začetek septembra smo začeli prav posebno,.. z vstopom v OŠ, natančneje v 1.A razred.
Uspešno smo opravili vse trgatve in čas je prišel za tradicionalno srečanje otočank v Dekanih.

Na morje grem vedno rada, če je zraven še dobra družba; EJ KRKA JE in SSNB, d.o.o. je zabava zagotovljena.

Ponavadi te sobote, ko je na kateremkoli Slovenije kakšno srečanje, se dolenjska naveza; Eva, Staša, Barbara in Nina vedno potrudi, da je dan do konca zapolnjen in izkoriščen.

Zbor je bil kar zgodaj in prva postaja; Ljubljana in ArtMarket. Spet smo bile kar malo razočarane, ali pa prezgodnje in razstavljalci še niso vsi uspeli zasesti svoje mesto ob Ljubljanici.

Odločitev je padla, da če že gremo proti Dekanom, pa zavijemo še v Piran, pogledat njihov sejem, ki se je dogajal to soboto.


Med množico stojnic smo poiskale našo vijolično Dodo.


Moram napisati, da smo bile vse navdušene nad sejmom, vzdušjem, obmorskim sprehodom in kar težko smo zapustile Piran, vendar je bil že čas, da se počasi odpravimo v Dekane, da letošnji gostiteljici Suzy in Kreartiv ne bosta preveč jezni nad nami zamudnicami.

Dan se je nadaljeval z obilico smeha, spet smo se srečali znani in novi obrazi in ker se z nekaterimi srečamo res samo na teh srečanjih, tem za klepet ne zmanjka.

Ampak na srečanjih zgolj ne klepetamo in jemo, ampak se tudi kaj lepega naučimo. Tokrat sem se prijavila na delavnico kaligrafije in učiteljica Kaja nam je pridno razlagala kam, kako in pod katerim kotom delamo vijugice, da bodo naše črke vsaj malo podobne pisavi Gotici. Kar pošteno nas je namučila in za domačo nalogo smo dobile še uporaben delovni zvezek in sedaj sledi le še vaja, vaja, vaja...

Dan se je počasi nagibal k večeru in Nina je prišla na idejo, da tile sončni žarki kar kličejo pa eni adrenalinski vožnji. Nismo bile čist sigurne če misli resno, pa predno se vse čist ne navdušimo nad idejo, smo jo pobarale, naj pa le preveri, če je to možno, izvedljivo. Telefonski klic in novica; čoln je pripravljen.



Na hitro smo se poslovile in oddrvele z adrenalinsko predvožnjo v Koper. Tam sta nas Bojan in Ninin očka pričakala v polni pripravljenosti. Še jopiči in vožnja se je začela. Sledilo je vpitje, smeh, kričanje, veter v laseh, mahanje drugim čolnom, pa popravljanje frizure :-), pa spet vpitje, fotografiranje... nekako v tem vrstnem redu. Vožnja je hitro minila in ni mi bilo žal, da nas je Nina napeljala na to idejo. Tole je bilo tudi Ninino darilo dvem devicam in eni, ki je že skoraj :-))) in lahko napišem, da je bilo to eno od izvirnejših daril, ki sem jih dobila za rojstni dan. Nina, še enkrat - hvala ti-.

Ker še nismo dovolj krožile iz Pirana v Dekane in v Koper, smo se odločile, da še enkrat zakrožimo v Dekane. Ne, ne... Nina je nekaj pozabila in smo se vrnile na kraj srečanja. Tam brade do tal in začudeni pogledi, ko so nas zagledale, saj bi po vseh "predpisih", me morale biti že doma :-))... Smehu ni bilo konca na to našo drugo vrnitev. Ponovno smo se poslovile in pozdravile so nas z besedami, da če se vrnemo v tretje, naj ne hodimo brez radlerja-grenivka. Hja, to pa je bila priložnost za novo foro. Akcija je že stekla. Zraven gasilskega doma je bife, urnih nog smo jo mahnile po radlerje in se ponovno, v tretje vrnile na srečanje. Ne rabim pisat, kolk smo se režale; one in me. Z nasmehom smo tokrat zares zapustile gasilski dom, Dekane in jo mahnile proti domu.

Na poti domov kup vtisov, idej, odločitev in 123 smo bile v Novem mestu.
In še ena zanimivost; pot nas je začelo 5, domov nas je prišlo 7 :-))
Še dva modra smrka sta se nam pridružila v Kopru, za naše najmlajše družinske člane.


Vsa sobotna srečanja so zanimiva, zabavna, ta sobota pa je bila res nekaj posebnega.

Kvačkanje

V prejšnji objavi sem pisala, da mi je A. pokazala kako se kvačkajo uhani. In da ne pozabim, sem morala malo trenirati.

Nastalo je kar nekaj krogcastih uhanov,



ter zapestnica, katero sem sicer začela delati za vajo, ampak je na koncu izpadla prav kul. Mi je všeč.



Zraven še ujemajoči se uhani, ter broška, ali mogoče prstan :-)

Pa še zapestnica v celoti...



A., mislim, da sem počasi "osvojila" to kvačkanje. Hvala ti.

Sobotni večer

ali kot mu me že od nekdaj rečemo; družabni večer. Standardna zasedba; A. & J. & S. in kadar smo me 3 skupaj je vedno pestro.

Tokrat je bilo poleg dobre hrane in izbrane, ravno prav ohlajene pijače :-) dogovorjeno, da se bo žičkalo.
A. je uletela z eno vrečo žic, ker punca pa ima zalogo :-), nekaj se jih je našlo še pri meni, perlice in ostali dodatki so bili tudi pri roki.

Pa smo začele.
Katera bi imela katero kombinacijo, h kateri srajci, h kateremu laku za nohte... :-)). A. je kvačkala uhane, jaz sem prepletala laks in perlice v nek poletni prstan, J. pa je imela največ dela in težav z zelenim lakom za nohte :-)))
Večer poln smeha, norih pogruntavščin, sklenjenih dogovorov ter seveda obveznih "velikih" planov za prihajajoče dni.

Tole je moj tokratni večerni izkupiček.



Nekaj moje žičkarije in dva para od A., kateri sem ta čas v zameno naredila prstan, nisem ga pa poslikala.
Ja vem... ona meni dvoje parov uhanov, jaz pa njej en prstan... ampak vse smo bile presenečene, da kar lep čas traja, da se prepletejo vse luknjice, tako da bo J. odšla na mini počitnice brez svojega zelenega prstana... ga dobi na naslednjem družabnem večeru.
Je bil pa prstan A. všeč, to šteje in meni tudi, tako da sigurno naredim še kakšnega.

Tokrat smo bile zelo pridne,.. ponavadi zvlečemo skup vso mogočo kramo, pa potem od silnega čvekanja, smeha nimamo "časa" kaj skup sestavit, tokrat so bili očitno planeti ravno prav postavljeni oz. vse smo rabile nekaj novih uhanov za poletne dni.

Kombinacija

Lesene kroglice so se kar lep čas kotalile po mizi sem in tja ter čakale, da jih pobarvam in sestavim v kakšno uporabno obliko. Barve sem imela že zbrane, samo še čopič, nekaj kovinskih dodatkov in ogrlica je sestavljena.



Pri izdelavi nakita zase, vedno vse kombiniram h garderobi. Najprej pride majica, srajca, puli,.. kar že in šele nato se lotim nakita, ki bo šel h določeni kombinaciji.
Tale ogrlica že ima svojo :-)

Rožice II

Nova rožica


in cvetni prstan


Tudi cvetove iz prejšnje objave sem spremenila v prstane :-)

Rožice

kraj: Logatec
dan: sobota
predmet: srečanje Otoka zakladov
gostiteljici: Fikus & Snežinka

kaj dogaja I: Petrovkino pecivo & Suzy-1 čokoladni liker & čvekanje & smeh & nakupovanje... in v obratnem vrstnem redu nazaj

kaj dogaja II: šivanje & izdelava rožic by kreartiv
rezultat:



Na zapiskih je še par načrtov, upam, da uspejo.

Zavijalni papir

Mravljica je idejo o zavijalnem papirju dodelala tako, da so na njem razna voščila v slovenskem jeziku. Katera gesla je uspela sestaviti in vključiti v besedilo si lahko pogledate v njeni objavi.

Nad idejo sem bila navdušena, še bolj pa, ko sem videla, da bo tale svoj prevedeni zavijalni papir delila z nami. 123 in že sem ga imela na mailu, prav tako pa sem že vedela kaj bom z njim.

Ker pri hiši trenutno ni darila potrebnega zavijanja :-) sem se odločila, da zavijalni papir uporabim na čestitki.



Pikico mi je žal, ker sem se odločila besedo obkrožiti, črko za črko... nekako sem mislila, da se bodo krogci "ujeli" s pikicami na traku, ampak me končen rezultat ni prepričal. Bo pa na naslednji čestitki beseda v celoti obkrožena :-))

Izziv - 2 otroški steklenički upanja

Leto se je tako hitro obrnilo in z grozo sem ugotovila, da nisem naredila že nobene stekleničke upanja. Lani sem takle čas s polno paro gnetla, valjala in oblikovala fimo, letos pa me je čas enostavno prehitel. Nenehno imam občutek, da bijem bitko s tem gospodom časom in konstantno mi ga primanjkuje. Kot verjetno večina vam.

Predno pa zvečer dokončno omagam, najdem še čas za en hiter prelet mojih najljubših blogov. In tam sem ga odrila, izziv namreč. Klavdija je tudi letos razpisala izziv " 2 otroški steklenički upanja" in takoj sem vedela, da tukaj ne bom manjkala. Pa ne zaradi nagrade, ampak zaradi tega kar je premaknilo v meni, me spomnilo, da tudi letos naredim kakšno stekleničko upanja.

Za začetek in za izziv najprej dva para otroških... ko narediš otroške, je izdelava ostalih preprosta in enostavna; vsaj zame. Nekaterim npr. samo zapoješ pesmico in že nastajajo prekrasne otroške stekleničke z raznimi živalskimi bitji, seveda tistimi, ki nastopajo v pesmici. Srečo imam, ker takrat ko se delajo stekleničke v dobri družbi, sedim zraven teh čudežnih prstov in se mi zdi, da izdelovanje otroških stekleničk ni več tako težko in naporno :-)

Lizika/mavrica in plešoče zvezdice...




Gosenica in Hello Kitty



V mislih se sedaj že zbirajo ideje in zagotovo nastane še kakšna.

Pisana druščina

Dekleta so izrazila željo, da bi imele kakšno kvačkanko. Kockic je kar nekaj barv, kar pomeni lepo število kombinacij in da bodo imele kaj na izbiro, je nastalo lepo število pisanih kvačkank.

Na kupu zgledajo takole:



Za zraven pa še zapestnica in/ali uhančki.



Delno zapakirano zgleda takole, za vse skupaj potrebujem še eno lično škatlo in pisana druščina bo pripravljena.



Upam, da bodo dekleta našla vsaka zase eno barvno kombinacijo.

Čestitkarski mix

V teh dneh je nastalo nekaj novih čestitk, takih mix čestitk, za razne priložnosti,...



Za nekaj časa bodo :-)

Presenečenje

Ob ugotovitvi, da ima naša kuhinjska miza še drugi konec :-)

V delu kuhinje imam namreč svoj ustvarjalni kotiček. Skozi celo leto je miza do polovica popolnoma zasedena z mojo kramo, na njej vlada normalni, standardni, ustvarjalni nered. Poznano, kajne?!
Pač, če je vedno vse nastavljeno, pri roki... potem tudi mimogrede kaj nastane, komu se pa da vedno znova vse pospravljat, razstavljat...
Obiski so na to že navajeni, če ne zadostuje miza v kuhinji, se preselimo v dnevno. Pride pa čas v letu; to je med enimi in drugimi prazniki, ko praznuje naš najmlajši, ko je potrebno mizo in okrog nje vse pospraviti. In potem sledi šok in presenečenje, da ima miza tudi drugi konec. Že dolgo ga nisem videla v taki luči, zato si je zaslužil eno fotko.

Tule je :-))



Seveda mi je bilo potem takoj žal, da se nisem spomnila in naredila še fotko "prej"... ampak saj verjetno vse veste kakšna zgleda delovna miza, na kateri je vse možno in vse kar nujno potrebujemo :-)

Miza danes že dobiva svojo pravo podobo, tko da še malo in bom lahko dodala tudi sliko "prej" oz. "zdaj"... ker ni več tako lepo pospravljeno.