Papirčkanje

Saj vem, da je do božično-novoletnih praznikov še daleč, ampak december je poln drugih aktivnosti in za čestitke enostavno ni časa. Tako raje to opravim prej in izdelava je v polnem teku.

Tole so prve...

Tele 3 D snežinke sem kar lep čas "rezljala" :-)). Pokažem eno, nastalo jih je pa kar nekaj.



Malo quillinga



in preostalo sestavljanje papirčkov & dodatkov ...





Do naslednje pošiljke... :-)

Vabila

Od moža babica konec meseca praznuje lep jubilej; 90 let.
Gospa je vitalna, zdrava, dobrovoljna, skratka v dobri formi, kar pomeni, da bo tudi praznovanje temu primerno. Določila je datum zabave, izbrala kraj, naredila seznam in prišla so na vrsto vabila.
Z največjim veseljem sem ji ponudila pomoč in obljubila, da za to jaz poskrbim.

Kar dobro poznam njen okus, kaj ji je všeč, ... in da naravnost obožuje oranžno barvo. Izbira osnove vabila tako ni bila težka. Sledilo je še nekaj kombiniranja, sestavljanja in vabila so bila narejena. So čisto preprosta, ne preveč obložena, biserni papir pa jim da poseben lesk.

Tule so...



Čez vikend jih je dobila in po njenem odzivu sodeč lahko rečem, da je bila izredno zadovoljna in vesela, jaz pa tudi... Resnično je lep občutek, ko vidiš, da z nečim kar rad delaš, ti je v veselje, tudi pri drugih naredi tak odziv, navdušenje in zadovoljstvo.

Zatišje

je bilo na temle moj'mu blogcu. Največji krivec je dooolg dopust, kjer smo neskončno uživali, počivali, se prepuščali brezdelju, nabirali školjke, dobro jedli, brali knjige za katere med letom ni časa,...

Smo pa tudi skoraj splavali, skoraj... manjkajo nam še tiste tini mini finese, ampak glede na trud in zagnanost našega miškolina, mu štejem, kot da se je naučil. Redko kdo je pri 23 stopinjah tako vztrajno in veselo skakal in plaval od jutra do večera. Tudi dokaz imamo :-))











Seveda, ne dopust ne grem, da ne vlečem s sabo vsaj delček ustvarjalne krame. Sem neki nizala, pa kvačkala, neki dokončala, neki še čaka. Za kakšno slikanje pa sploh še ni.
Moram priznati, da so me tokrat knjige čist potegnile vase in sem raje brala, ustvarjala bom pa k pride zima in dolgi zimski večeri :-)

Konec dopusta je isti hip prinesel tudi slabo vreme, dolge rokave, dež...grrr. Hočem še sončka, lepih dni, odhodov na Gorjance, kakšen krog s kolesom...
Ampak, konec poletja pomeni pa tudi začetek telovadno-razgibalno-plesnih zadevščin, kar pa tudi ni slabo.
In danes, po dolgi pavzi spet začnemo z zumbo. Ekstra super, komaj čakam. Glede na odmor, neaktivne počitnice nimam pojma kako bom jutri zjutraj vstala oz. danes sploh prišla po stopnicah domov.

Kvačkanki

Po dolgem času sem v roke spet vzela kvačko. Tokrat nisem kvačkala z žico, ampak sem poskusila z garnom.
Prijateljica Andreja mi že dolgo prigovarja, da naj vendarle poskusim in ko sva eno popoldne poleg klepeta in kavice izmenjali še garn... no, ona me je založila z nitkami, ni da ni barv... so me zasrbeli prsti.

Tako sem se lotila dela oz. poprijela za kvačko :-)) Za začetek, sem se odločila za bele perle in za popestritev, rdeči garn. Sicer nisem kvačkala na način, kot kvačkam žico, ampak zgolj osnovno, enostavno kvačkanje.
Tole je nastalo.
















Ob tem kvačkanju sem tudi že dobila idejo za naslednjo kvačkanko.

Vzela sem drobne pisane perle in sledilo je "random" nizanje. Ja, random,... nisem nič goljufala :-)), čeprav včasih zelo "trpela", ko sem videla barvno zaporedje perlic hihihihi. To pa, ko se devica loti nečesa, kar ne zahteva zaporedja, vzorca, barvne usklajenosti,...ah, ja :-)
Še kvačkanje in viola kvačkanka, z random mix perlami je končana. Hmmm, mi je kar všečna.





















Zdaj zbiram barvo garna za naslednjo :-)... mislim, da bo nekaj v zelenem.
Gre pa vse skupaj z mano na dopust, pa žica tudi... upam, da bom imela kaj pokazati, ko se vrnem.

Les je lep

lesene perle pa tudi :-). Tele imam že lep čas doma, pa so končno prišle na vrsto.

Nekaj časa nazaj sem naredila eno lesenkopestnico (slika par objav nižje), ostale pa so mi take večje lesenke.
















In je nastala, pisano barvita ogrlica, super popestritev h kakšni čisto navadni majčki.
Že preverjeno :-))

Brez uhanov pa tudi ne gre, torej za zraven, še tini-mini uhančki.

Dan za krvodajalstvo

Že lep čas se odločam, da bom šla enkrat na darovanje krvi. Vedno znova, ko sem slišala vpoklic darovalcem, se je oglasila moja slaba vest, saj volja je bila, manjkal je tist zadnji korak. In tako je krvodajalstvo kar ostajalo na mojem seznamu. Zadnje dni, pa sem o tem bolj intenzivno razmišljala in padla je odločitev. Četrtek bo ta dan.

Dan poprej, smo šle z Barbaro in Nino na Gorjance in sem jima povedala o tej svoji nameri. Barbara je takoj poprijela, češ, da se tudi ona že dalj časa odloča za ta korak in brez večjega prigovarjanja se je odločila, da se mi pridruži.
Sva pa obe imeli "skrbi" glede pritiska. Barbara ima od časa do časa visokega, sama pa imam izredno nizkega, ampak že celo svoje življenje živim z nizkim pritiskom in močno sem upala, da mi le-ta ne bo ovira pri današnji nameri. Ker sem izredno; jaz temu rečem svetlopolta, ostali pa da sem bleda in bledolična, sem se pred vrati še 2 x vščipnila v lica, da jih malo obarvam :-)

Sprejete sva bili več kot dobrodošlo... kar ne morem verjeti, da je lahko zdravstveno osebje tudi tako prijazno. Res vse pohvale.

Po prvih vzpodbudnih besedah je sledil vpis v register, izpolnitev vprašalnika,...z zelo čudnimi vprašanji :-)) in že sem sedela pri testiranju krvi. Tam pa mašinca ni hotla pregledat mojega listka s krvjo in sem že vidla, kako se mi zahvaljujejo za sodelovanje. Ampak mi je s prsta vzel še malo krvi in mašinca je zadovoljno zabrnela in tukaj sem šla skoz. Hmmm, zdaj pa zdravnik in moj pritisk. Na moje presenečenje sem imela zame zelo "visokega" 107/68, vsa vesela, da ni tak kot ponavadi (90/45). Dr. je sicer rekel, da je na meji, vendar je zadostoval za vstop v naslednji prostor. Yes. Moja 0+ bo nekomu v pomoč in korist.

Barbara pa je prišla ven z rezultatom; prenizek pritisk. Obe sva se spogledale in bušle v smeh.
Namreč, Barbara je do bolnice prišla peš. Celo pot je hodila počasi, mirno, da ne bi vznemirila svoj včasih že tako visok pritisk, mene je pa skrbelo, če le ne greva prepočasi in da bi mogoče naredila par počepov, kak krog po kakšnih stopnicah, da pospešim svojega.

Ampak sva šle skupaj naprej. Prostor za odvzem je bil čisto drugačen, kot sem pričakovala. Polno pozitivne energije, smeha, prijaznih ljudi. Še bolj sem bila vesela, da postajam krvodajalka.
Majhen pik in vrečka se je lepo polnila. Vmes sem stiskala rdeč srček in s sestro klepetala o sandalih :-)) Dobrih pet minut in vsega je bilo konec. Roko mi je povila s trakom, ki je že na daleč označeval, da sem tudi jaz del krvodajalske skupine.












Odločitev je bila takojšnja, ... čez 4 mesece se ponovno vidimo.

Ob odhodu pa sem v zahvalo dobila še tole hudo majico.

... še zadnja stran








Vesela sem, da sem končno naredila tudi zadnji korak. Današnji dan je bil zame res nekaj posebnega.

Mala zaloga

Zadnje čase se mi je večkrat zgodilo, da sem rabila kakšno čestitko, pa ne imela nobene na zalogi.
Potem sem v zadnjem hipu kakšno sestavila skupaj, spisala želje in je šla od doma še čisto topla, neposlikana...

Papirčkanje me že lep čas drži in pomanjkanje zaloge je bil razlog, da so se na mizi ponovno znašli papirji, štance, rožice, trakovi. Rezultat je tule




























Preproste, cvetoče, enostavne... za različne priložnosti. Čestitkarska škatla se je spet napolnila, zdaj le še čakajo za prave priložnosti in zapis lepih želja.