Buče 2011

Že tretje leto zapored se je pred blokom zbrala standardna druščina in rezljale so se buče, pekel se je kostanj in grelo nas je kuhano vino.

Na začetku je z bučami bolj slabo kazalo. Kljub temu, da smo lani pobrali semena, jih posadili, bira ni bila uspešna. Da ne bi naš običaj propadel, smo se potrudili in jih dobili vsaj za vzorec. Je pa včeraj, tik pred srečanjem prišla ponudba, da nam na dveh koncih ponudijo po par buč. Ker je bila želja in volja po rezanju res velika, buč pa bolj malo, sem se zapeljala en krog in se na srečanje vrnila s polnim prtljažnikom buč.
Obema bučodajalkama HVALA.

Sledilo je še eno presenečenje in sicer, ker se je razvedelo, da nam primanjkuje buč, je šla še ena v akcijo in kar naenkrat smo imeli polno buč. Veselje nepopisno in takoj smo se lotili dela.

Tole je rezultat....






Takole pa zgledajo, razvrščene po igrišču...



Dan je bil super, uživali so otroci, kot mi starejši.

Sobota v Dekanih

Huh, kdaj sem nazadnje tule kaj pisala... pa ne da se ni nič dogajalo, ravno nasprotno, ampak enostavno vedno zmanjka časa za kakšen zapis.

Za nami je kar konkreten dopust, nato smo ob vikendih vedno bili kje naokoli, minilo je kar nekaj rojstnodnevnih zabav, dve poroki in kup družabnih večerov.



Začetek septembra smo začeli prav posebno,.. z vstopom v OŠ, natančneje v 1.A razred.
Uspešno smo opravili vse trgatve in čas je prišel za tradicionalno srečanje otočank v Dekanih.

Na morje grem vedno rada, če je zraven še dobra družba; EJ KRKA JE in SSNB, d.o.o. je zabava zagotovljena.

Ponavadi te sobote, ko je na kateremkoli Slovenije kakšno srečanje, se dolenjska naveza; Eva, Staša, Barbara in Nina vedno potrudi, da je dan do konca zapolnjen in izkoriščen.

Zbor je bil kar zgodaj in prva postaja; Ljubljana in ArtMarket. Spet smo bile kar malo razočarane, ali pa prezgodnje in razstavljalci še niso vsi uspeli zasesti svoje mesto ob Ljubljanici.

Odločitev je padla, da če že gremo proti Dekanom, pa zavijemo še v Piran, pogledat njihov sejem, ki se je dogajal to soboto.


Med množico stojnic smo poiskale našo vijolično Dodo.


Moram napisati, da smo bile vse navdušene nad sejmom, vzdušjem, obmorskim sprehodom in kar težko smo zapustile Piran, vendar je bil že čas, da se počasi odpravimo v Dekane, da letošnji gostiteljici Suzy in Kreartiv ne bosta preveč jezni nad nami zamudnicami.

Dan se je nadaljeval z obilico smeha, spet smo se srečali znani in novi obrazi in ker se z nekaterimi srečamo res samo na teh srečanjih, tem za klepet ne zmanjka.

Ampak na srečanjih zgolj ne klepetamo in jemo, ampak se tudi kaj lepega naučimo. Tokrat sem se prijavila na delavnico kaligrafije in učiteljica Kaja nam je pridno razlagala kam, kako in pod katerim kotom delamo vijugice, da bodo naše črke vsaj malo podobne pisavi Gotici. Kar pošteno nas je namučila in za domačo nalogo smo dobile še uporaben delovni zvezek in sedaj sledi le še vaja, vaja, vaja...

Dan se je počasi nagibal k večeru in Nina je prišla na idejo, da tile sončni žarki kar kličejo pa eni adrenalinski vožnji. Nismo bile čist sigurne če misli resno, pa predno se vse čist ne navdušimo nad idejo, smo jo pobarale, naj pa le preveri, če je to možno, izvedljivo. Telefonski klic in novica; čoln je pripravljen.



Na hitro smo se poslovile in oddrvele z adrenalinsko predvožnjo v Koper. Tam sta nas Bojan in Ninin očka pričakala v polni pripravljenosti. Še jopiči in vožnja se je začela. Sledilo je vpitje, smeh, kričanje, veter v laseh, mahanje drugim čolnom, pa popravljanje frizure :-), pa spet vpitje, fotografiranje... nekako v tem vrstnem redu. Vožnja je hitro minila in ni mi bilo žal, da nas je Nina napeljala na to idejo. Tole je bilo tudi Ninino darilo dvem devicam in eni, ki je že skoraj :-))) in lahko napišem, da je bilo to eno od izvirnejših daril, ki sem jih dobila za rojstni dan. Nina, še enkrat - hvala ti-.

Ker še nismo dovolj krožile iz Pirana v Dekane in v Koper, smo se odločile, da še enkrat zakrožimo v Dekane. Ne, ne... Nina je nekaj pozabila in smo se vrnile na kraj srečanja. Tam brade do tal in začudeni pogledi, ko so nas zagledale, saj bi po vseh "predpisih", me morale biti že doma :-))... Smehu ni bilo konca na to našo drugo vrnitev. Ponovno smo se poslovile in pozdravile so nas z besedami, da če se vrnemo v tretje, naj ne hodimo brez radlerja-grenivka. Hja, to pa je bila priložnost za novo foro. Akcija je že stekla. Zraven gasilskega doma je bife, urnih nog smo jo mahnile po radlerje in se ponovno, v tretje vrnile na srečanje. Ne rabim pisat, kolk smo se režale; one in me. Z nasmehom smo tokrat zares zapustile gasilski dom, Dekane in jo mahnile proti domu.

Na poti domov kup vtisov, idej, odločitev in 123 smo bile v Novem mestu.
In še ena zanimivost; pot nas je začelo 5, domov nas je prišlo 7 :-))
Še dva modra smrka sta se nam pridružila v Kopru, za naše najmlajše družinske člane.


Vsa sobotna srečanja so zanimiva, zabavna, ta sobota pa je bila res nekaj posebnega.

Kvačkanje

V prejšnji objavi sem pisala, da mi je A. pokazala kako se kvačkajo uhani. In da ne pozabim, sem morala malo trenirati.

Nastalo je kar nekaj krogcastih uhanov,



ter zapestnica, katero sem sicer začela delati za vajo, ampak je na koncu izpadla prav kul. Mi je všeč.



Zraven še ujemajoči se uhani, ter broška, ali mogoče prstan :-)

Pa še zapestnica v celoti...



A., mislim, da sem počasi "osvojila" to kvačkanje. Hvala ti.

Sobotni večer

ali kot mu me že od nekdaj rečemo; družabni večer. Standardna zasedba; A. & J. & S. in kadar smo me 3 skupaj je vedno pestro.

Tokrat je bilo poleg dobre hrane in izbrane, ravno prav ohlajene pijače :-) dogovorjeno, da se bo žičkalo.
A. je uletela z eno vrečo žic, ker punca pa ima zalogo :-), nekaj se jih je našlo še pri meni, perlice in ostali dodatki so bili tudi pri roki.

Pa smo začele.
Katera bi imela katero kombinacijo, h kateri srajci, h kateremu laku za nohte... :-)). A. je kvačkala uhane, jaz sem prepletala laks in perlice v nek poletni prstan, J. pa je imela največ dela in težav z zelenim lakom za nohte :-)))
Večer poln smeha, norih pogruntavščin, sklenjenih dogovorov ter seveda obveznih "velikih" planov za prihajajoče dni.

Tole je moj tokratni večerni izkupiček.



Nekaj moje žičkarije in dva para od A., kateri sem ta čas v zameno naredila prstan, nisem ga pa poslikala.
Ja vem... ona meni dvoje parov uhanov, jaz pa njej en prstan... ampak vse smo bile presenečene, da kar lep čas traja, da se prepletejo vse luknjice, tako da bo J. odšla na mini počitnice brez svojega zelenega prstana... ga dobi na naslednjem družabnem večeru.
Je bil pa prstan A. všeč, to šteje in meni tudi, tako da sigurno naredim še kakšnega.

Tokrat smo bile zelo pridne,.. ponavadi zvlečemo skup vso mogočo kramo, pa potem od silnega čvekanja, smeha nimamo "časa" kaj skup sestavit, tokrat so bili očitno planeti ravno prav postavljeni oz. vse smo rabile nekaj novih uhanov za poletne dni.

Kombinacija

Lesene kroglice so se kar lep čas kotalile po mizi sem in tja ter čakale, da jih pobarvam in sestavim v kakšno uporabno obliko. Barve sem imela že zbrane, samo še čopič, nekaj kovinskih dodatkov in ogrlica je sestavljena.



Pri izdelavi nakita zase, vedno vse kombiniram h garderobi. Najprej pride majica, srajca, puli,.. kar že in šele nato se lotim nakita, ki bo šel h določeni kombinaciji.
Tale ogrlica že ima svojo :-)

Rožice II

Nova rožica


in cvetni prstan


Tudi cvetove iz prejšnje objave sem spremenila v prstane :-)

Rožice

kraj: Logatec
dan: sobota
predmet: srečanje Otoka zakladov
gostiteljici: Fikus & Snežinka

kaj dogaja I: Petrovkino pecivo & Suzy-1 čokoladni liker & čvekanje & smeh & nakupovanje... in v obratnem vrstnem redu nazaj

kaj dogaja II: šivanje & izdelava rožic by kreartiv
rezultat:



Na zapiskih je še par načrtov, upam, da uspejo.