torek, 19. januar 2010

Resnice o meni

Mravljica je predala štafeto resnice. Prva reakcija je bla,… uuu, kaj bom pa napisala, saj zase ponavadi najtežje kaj napišemo. Ampak, štafeta je bila v moji mladosti resna in spoštovana, zato sem se lotila dela.

1) Sem tipična devica. Menda taka, kjer je pod opisom lastnosti devic lahko kar moja slika. Tako pravi moja dobra sodelavka. Da sem izmed vseh devic, ki jih pozna, najbolj tipična. Hmm..pa saj mi lastnosti device včasih godijo, so mi v prid, včasih pa znajo biti tudi ovira… sploh takrat, ko morajo doma časopisi v košari biti obrnjeni vsi v isto smer, ali da moram imeti svoje barvice, svinčnike, flumastre, dete pa svoje, pa da mora biti vedno vse dogovorjeno, organizirano, popredalčkano in težava nastane, ko imaš opravka z ljudmi z nelastnostmi device. Zanimivo pa je, da me kot redoljubno devico lahko zmotijo marsikatere nepomembne reči, a kup ne zlikanega perila, mi ne pride do živega.

2) Rada imam svoje prijatelje in rada sem v njihovi družbi. Ni jih veliko, so pa ti pravi, taki, ki me že lep čas spremljajo in taki, ki sem jih spoznala kasneje, pa prav toliko štejejo, saj so mi v kratkem času pokazali, da so pravi prijatelji. Za te prijatelje bi naredila prav vse.

3) Rada imam vse, kar je povezano z »yugo« časi. Pa če je to njihova glasba, ki govori tisočere zgodbe, ljudje, ki so topli, dobrovoljni, ali sam njihov način življenja, ki ima sigurno, nekatere pri nas pozabljene vrednote, na prvem mestu.

4) Rada se smejem, rada imam iskrene ljudi, rada imam črno, belo barvo, rada imam francoski jezik, rada jem sladoled, rada gledam CSI serije, rada sem doma, rada ustvarjam in rada visim na internetu.

5) Ne maram sira, paradižnika, kajenja, negativnih ljudi, nekorektnih odnosov, grozljivk ter znanstveno fantastičnih filmov in na smrt se bojim kobilic.

6) Neskončno pogrešam osebo, ki je ni več med nami. Vsak dan se tolažim, da življenje pač pelje svojo pot in da je že tako moralo biti.

7) Brez slabega občutka si dovolim vzeti čas samo zase. Ob nenehnem hitenju, opravljanju bolj ali manj pomembnih reči, velikokrat pozabimo nase in na stvari, ki nas veselijo. Ta drobna veselja, nam dajejo energijo za vnaprej, napolnijo baterije, ter naredijo naše življenje polnejše. Vesela sem, da imam ob sebi moža, ki razume, da pač potrebujem ta čas, pa če takrat ustvarjam, kofetkam z mojimi babami, raziskujem net ali berem bloge, … kar se mi pač zahoče, ker takrat je to MOJ čas.

Ha, pa ni bilo tako težko. Mogoče bo zdaj še težje, predat štafeto naprej.


Predajam naprej, da povedo svojih 7 resnic: Gumbek, Petrovka, Damjana Ž, Klavdija, Snežinka, Manuela


3 komentarji:

Biljana pravi ...

uf..tega sem se bala:) No..moram malo razmislit kaj bi bilo za napisat:)

Damjana Ž. pravi ...

A potem ni izgovorov, če smo še iz časov štafete??? :)

Bom premislila pa kaj napisala. Hvala za "potunkanje" no :)

petrovka pravi ...

Ko sem že bila prepričana, da se bom zmazala, se najdem pri tebi. No ja, naj ti bo