"Ne pozabi" ograjice

Na nedavni delavnici, ki jo je organizirala borza znanja, smo delali obešanke za na vrata.
Moja, še čaka na mizi na zadnje detajle, predno gre na vhodna vrata.

Sem pa ob teh palčkah dobila idejo in nastale so tele
ne pozabi ograjice :-))

Sobotno srečanje

Tokrat je naš vikend obiskala prav posebna druščina. Imele smo srečanje otočank, ki se je prelevilo v prav posebno in prisrčno srečanje.

Prvoten namen je bil, da se dobimo v prostorih naše KS, pa mi jo je tik pred zdajci zagodel referendum in volilna komisija. Pa je na hitrco prišlo do spremembe plana oz. lokacije. Srečanje se seli na vikend.
Število udeleženk je bilo še ravno pravšnje, da sem bila prepričana, da bo za vse dovolj prostora. Edino kar me je skrbelo, je bila njihova reakcija, kam jih zdaj to peljem, vsi ti hribi in doline...

Že na samem zbornem mestu nas je bil sam smeh, dobra volja in vedela sem, da sem se prav odločila. Vsa skrb je bila takoj odveč.

Kmalu po prihodu smo se lotile dela, saj smo imele na programu kar nekaj delavnic.

Najprej prva, zelo pomembna, da bodo tudi ostale gladko stekle :-))






















Dobrotam ni bilo konca in kar težko smo se spravile k delu.

BojaMoja se je odločila, da nam pokaže, kako se reciklira karton od mleka in naredi prekrasnega slončka. Vse smo skrbno poslušale njena navodila in rezultat je tale slončkova družina















Nadaljevale smo s kvačkanjem verižice, kjer sem bila zelo neuspešna, saj sem se že na samem začetku tako "zafeclala", da žicam ni bilo pomoči in sem vse skupaj raje odložila. Hja, dve žici skupaj, še bolj čuden pripomoček, navijanje...enostavno preveč. Poprosim enkrat Vesno (Jagodo) za privat inštrukcije in upam, da bo takrat žica na moji strani.

Sonja pa je bila tako prijazna in s sabo prinesla zelo zanimiv pripomoček in z veseljem smo sledile, kako izpod njenih prstov nastajajo lističi, ki se spreminjajo v kuverte, pisane platnice... še nekaj potez s pripomočkom in nastala je prisrčna mini knjigica, katere sem sedaj ponosna lastnica. (tule sledi še slika)

Dan se je hitro prevesil v večer in ena za eno so se počasi poslovile. Po njihovih obrazih sodeč, mislim, da jim ni bilo žal, da so premagale tistih nekaj hribov in dolinic, ter da odhajajo zadovoljne, nafilane z dobro voljo, smehom... celo zagotovile so mi, da pridejo še in take družbe sem vedno vesela.

Dekleta, veseli me, da sem bila lahko vaša gostiteljica, da ste se pri nas dobro počutile in kot ste dejale, da pridete še.... torej, do naslednjič....

Gumbi, knofi, buttons, ...

Rada imam gumbe. Enostavno so mi všeč. So pisanih barv, lepih in zanimivih oblik, skratka luštni. :-)

Pridno jih spravljam in nabral se jih je že zajeten kupček. Tudi pri babici, tašči sem že vse pobrala, čeprav jima ni bilo jasno, kaj bom z vsemi tistimi gumbi. Jst pa pridno polnim mojo bučko.
Ko je enkrat sodelavka videla eno mojo gumbkasto čestitko, mi je takoj naslednji dan prinesla vrečko gumbov, za katere ni vedela kam z njimi. Jst pa presrečna.

So pa tudi pri ustvarjanju že lep čas zelo priljubljen dodatek. Pri kolažnem albumu, čestitkah, nekje imam pa tudi ene gumbkaste uhane, sam slikanih ne :-(

















Rada jih dodajam k svojim izdelkom in vsakega skrbno izberem, saj se ni lahko ločiti od njih.
Seveda najraje izberem take, ki jih imam več, je tako slovo lažje :-).

Huh, ob tem sem se spomnila na svinčnike in barvice, ampak to je že druga zgodba.

Poznam ene, k bi mi tukaj brez pardona nadeli naziv "pacientka"... ampak se tolažim, da nas je več takih, za ostale, ki ne poznajo takega sindroma, pa sem samo ena čudna, ki ima veliko gumbov.

In za konec, rada poslušam skupino Bijelo Dugme in poznam dekle, ki ima internetni vzdevek; gumbek.

Preprosto sestavljanje

Po dooolgem času sem se spravila k nakitkanju. Ko sem delala zapestnico iz prejšnje objave, sem znova odkrila vse te skrite zaloge perlic, bunkic, dodatkov na katere sem kar malo pozabila.
Zadnje čase sem bolj malo ustvarjala, če pa sem, se mi je pa skoz neki fimo lepil na prste :-).

In tako se je zadnje dni zgodilo čisto preprosto sestavljanje perlic, dodatkov v spodnje kose nakita.




In še pisana poletna zapestnica iz lesenih perl.



Pogled na mojo ustvarjalno mizo mi pravi, da se bo sigurno sestavilo še nekaj kosov. :-))

Zapestnica iz vandrastih bunkic

Igramo se igro in čas bo, da opravim drugi del naloge.

Iz izbranih vandrastih bunkic je treba narediti nosljivo obliko nakita.
Že ko sem se prijavila na ta igrasti izziv sem vedela, da bom delala zapestnico.
Pri meni je tako, zima je čas za pulije in ogrlice, poleti pa je roke treba okrasiti z zapestnicami.

Sama imam najraje čisto preproste in enostavne reči. Ker bo zapestnica zame, nisem pretiravala in tule je rezultat



Takole pa zgleda na roki



Meni je všeč in sem vesela, da sem sodelovala v tej igri.

Klavdija, hvala ker si nas izzvala :-))

Pa so prišle... vandraste bunkice

Igramo se igrico/izziv in vrsta je na meni.

Včeraj pridem domov in v poštnem nabiralniku listek "čaka vas paket", ura pa 18:53, torej sedem minut do zaprtja pošte. Huh, težka bo, ampak v hipu sem bila že nazaj v avtu in šibala v smeri pošte. Vedela sem, da so na poti k meni vandraste bunkice in firbec je pač huda reč in se je splačalo.

Telele (bi rekla Klavdija :-)) lepotice sem našla v šatulji.



Moja naloga je, da dodam 8 svojih.



in iz šatulje vzamem 8 drugih.




In še ena moja za v posebno vrečico.



En del naloge opravljen. Škatlo jutri spakiram in gre naprej.

Nato pa drugi del; v 14 dneh moram iz izbranih bunkic sestavit kos nakita. Ideja je že bila ob sami prijavi na izziv, tako da upam, da mi izvedba ne bo delala večjih težav.

Uhančkast bonbonček

Damjana podarja prekrasen blog bonbonček... tak uhančkast bonbonček, za katerega se je vredno potegovati.

Uhanov nimam nikoli preveč in vedno eni bingljajo z mojih ušes.
Tile njeni trikotnički so še posebno zanimivi. Poglej tule, kako zgledajo.

V nedeljo pa bo znano, kateri srečnici jih bo namenil žreb.