Uhančkast bonbonček

Damjana podarja prekrasen blog bonbonček... tak uhančkast bonbonček, za katerega se je vredno potegovati.

Uhanov nimam nikoli preveč in vedno eni bingljajo z mojih ušes.
Tile njeni trikotnički so še posebno zanimivi. Poglej tule, kako zgledajo.

V nedeljo pa bo znano, kateri srečnici jih bo namenil žreb.

Zumba

Včeraj se je zgodila zumba.



Kar nekaj let sem imela ornk športno pavzo. Po porodu sem se najprej sestavljala skupaj, potem pa so se začele moje težave s križom/hrbtenico. Razni pregledi so postavili diagnozo, da so več ali manj vse športne aktivnosti zame prezahtevne, prenevarne, prenaporne... Zaradi vseh teh "pre" sem opustila še tisto malo miganja, ki sem ga včasim prakticirala in ostala le pri kakem daljšem sprehodu, hitri hoji.
Sicer nisem nek športni tip, ampak mi je pa nekaj manjkalo,...

Potem pa je prišla zumba :-)))

Barbara je omenila, da v športnem klubu, kjer ona 2 x tedensko pridno vadi, poteka v soboto, torej včeraj, "dan odprtih vrat" in predstavitev vseh mogočih vadb in tudi novosti, ki sliši na ime zumba. Povedala nam je tudi, da je to mix plesa, skakanja, salse, miganja, predvsem pa smejanja ko sebe in druge gledaš v ogledalu, ko izvajaš/jo zumbo.

Pa me je začelo zanimat. Po opisu sodeč, bi tole lahko bilo sprejemljivo za moj križ/hrbtenico. In je padla odločitev, gremo pogledat. Navdušenje je bilo veliko in komaj smo dočakale soboto zvečer.

Sobota...dan, ko bom stestirala zumbo oz. bo zumba stestirala mene. Glede na mojo totalno športno neaktivnost, sem se videla, da bom po parih minutah odzumbala v kak kot in tam lovila sapo....ampak, volja je in odločitev, da predala se bom ne.

Pa smo prišle. Studio, poln zumbe željnih deklet, pa celo enega fantina smo imele. In smo začele... migaj levo, skoči desno, vrti boke, naprej, nazaj... noge so kar prehitevale ena drugo... vaditeljico Nino smo komaj dohajale, ampak do pavze preživele. Kratek odmor, požirek vode in že je bilo treba zumbat naprej.
45 minut je hitro minilo in tudi odrešilni "klic" Nine...hvala lepa, za danes smo končale.
Vam moram povedat, da nisem čutila ničesar....ne nog, ne tazadnje, ... adijo pamet, zumba me je uničla, ampak prijetno uničla. V glavo pa sem bila čist frjolčno, škrlatna.

Na poti domov sem se ustavila na bencinski črpalki, da kupim sladoled, ker te porabljene kalorije je treba takoj "not prnest", da slučajno revca ne omagam. In glede na mojo barvo obraza, me gospa na blagajni vpraša, ...gospa, je z vami vse uredu... :-))) Je, je...tak pač si, ko prideš z zumbe.

Ni pa med plesanjem, skakanjem, miganjem moj križ nič protestiral in mislim, da sem našla vadbo zase.
Danes, ko to pišem... sem sama vstala iz postelje, premikam se tudi lahko...čeprav imam nekje v spominu, da posledice prideje šele čez kak dan, dva... bomo videli kaj bo v prihodnjih dneh.

Do srede moram biti že v formi, ker me čaka druga ura zumbe. Ja, sem se včeraj kar prijavila in ob sredah zvečer bom po novem zumbala. Uf, v kaj sem se jst to podala.

Zaradi ene

Sem mislila, da sem zaenkrat končala s fimanjem. Pospravila vse v kufr, pašta mašino v škatlo in v omaro.
Mizo je počasi začel zasedati papir, saj sem ravnokar dvignila razvite slike, da naredim še kakšno stran v scrapbook-u za malega.
Potem pa pride prijateljica in reče, da bi imela eno poekstrudano ogrlico. OK, seveda nardim.
Hmmm... na mizi je pa že papir.
In razmišljam... če se tega ne lotim takoj, bo revca na to ogrlico kar še nekaj časa čakala in akcija. Papir nazaj v predal in hop fimo na mizo. Ker pa se za eno ogrlico res ne splača mazat ekstruder so nastale tele...

Črno-bela kombinacija... tako si je Nataša tudi zaželela. Ena je njena... izbor prepuščam njej.



Da poekstrudam turkizno in rjavo,.. sem imela že nekaj časa v mislih.



Poletje je pred vrati, zato še nekaj pisanih...



Za konec pa še gasilska :-)



Glede na to, da se mi približujejo vandraste bunkice izziva, v katerem sodelujem, bo fimo ostal kar na mizi.

Dober občutek

Dober občutek je, ker me mečkanje fima še vedno mika.
Dober občutek je, ko vidim, da še kar nastajajo nove.
Dober občutek je, da vsaj na tak način lahko pomagam.

Tele stekleničke upanja so nastale v zadnjih dneh.



Potem pa sem se odločila, da vsaj malo pospravim mizo, vse pripomočke in ostanke fima.
Je treba fimo kufer spakirat za jutrišnje srečanje otoka zakladov v Logatcu :-)

Skratka, teh tini-mini ostankov se je kar precej nabralo, pa so šli v extruder in nastala je ena pisana klobasa. Hmmm, ampak še od zadnjič imam eno ponesrečeno klobaso,.. in že so me zasrbeli prsti.

Tole pa je rezultat :-)



Sem pa pri urejanju slik ugotovila, da enih stekleničk še nisem pokazala, čeprav so narejene med prvimi.

Evo jih...



Zdaj so vse stekleničke upanja polakirane, podpisane in zložene v škatlo. Jutri jih namreč predam Klavdiji.

Dober občutek je, jih vse videti na kupu.



To so letos narejene stekleničke upanja, ne vse, saj jih je nekaj že šlo naprej :-))

Še vedno... stekleničke upanja...

Mislim, da slike vse povedo....




še vedno sem v fimu in stekleničkah :-)).

Malo drugačna peka

Da ne boste mislili, da se pri nas pečejo samo stekleničke upanja :-)

Rada pečem sladice in tudi kaj ne sladkega, le če me recept dovolj zamika.

Tokrat mi je M. poslala recept za tole cvet-pogačo. Že takoj mi je bil zanimiv in vedela sem, da kmalu pride na vrsto.

Recept je bil napisan tako kot treba, kar pomeni, da ni manjkal noben meni nujen podatek, da se peke sploh lotim. Vse sestavine so bile pri roki, volja tudi, pa sem šla veselo na delo.

Potrebujemo:

300 ml mleka
770 gr moke
100 ml olja
1 jajce
1 beljak
2 žlički soli
1 kockica kvasa
1 žlička sladkorja
1 žlička moke

Postopek za delo je sledeč:

V mlačno mleko stresemo žličko sladkorja, zdrobljeni kvas in žličko moke. Pustimo par minut mirovati.
Vmešamo celo jajce, en beljak, olje in sol. Nalijemo mleko v mešanico s kvasom, dodamo moko in vmesimo v gladko testo. Testo pustimo mirovati 45 minut.

Od testa oddvojimo 1/5 . Oddvojeno testo razvaljamo na cca. 15 x 50 cm in premažemo z raztopljeno margarino. Prerežemo na dva dela, da dobimo trakova za v sredino.
Zavijemo prvi trak in nato okrog njega še drugega. Položimo na sredino pekača in oblikujemo v cvet.

Od preostalega testa naredimo pravokotnik v velikosti cca. 25 X 60 cm. Testo premažemo z raztopljeno margarino in zvijemo. Zvitega nato narežemo na „roladice“, katere potem razporedimo okrog osrednjega dela testa. Pustimo na toplem okrog 20 minut.
Pogačo premažemo z rumenjakom in mlekom. Na osrednji del posipamo sezam, roladice pa z makom;
ali obratno. Posip tudi po želji prilagodimo, spremenimo.

Ogrejemo pečico na 180 °C in pečemo dobrih 10 minut. Zmanjšamo na 160 °C in pečemo še 30 - 35 minut.

Tole pa je rezultat.



V sredini posuto s sezamom, okrog z makom. Fanta sta se jo z veseljem lotila in tudi pohvalila, edin za pikico bi bila lahko bolj slana. Ok, to popravim naslednjič.

Otroške stekleničke za izziv

Klavdija je razpisala izziv. Tokrat nas je izzvala, da naredimo otroške stekleničke upanja.

Saj okrasit stekleničko ni težko, ampak naredit otroško, to je pa res pravi izziv, ampak glede na namen se je vredno potruditi.
Nastal je tale pingvin in pikepoke. Upam, da pričarajo nasmeh na otroških ustecah in da vsaj za trenutek pozabijo na svojo bolezen.



Na žalost pa je teh malih bolnikov preveč in dve žal ne bosta zadostovali, pa sem tako nadaljevala v otroški smeri in nastala je tale pisana druščina



Zdaj jih samo še polakiram in dostavim Klavdiji, konec meseca pa se bodo delile bolnim otročkom.