Stekleničke upanja

Včeraj je bilo eno tako prijetno, pozitivne energije polno popoldne.
Izdelovale so se namreč stekleničke upanja.

Kot že leto poprej, smo se dobile pri Tanji in ob prijetni družbi, klepetu naredile lepo število stekleničk, ki bodo bolnikom, ki bijejo boj s to kruto boleznijo, privabile nasmeh na ustnice, podarile žarek upanja in mogoče pomagale, da za nekaj časa pozabijo na svojo bolezen.

Pet parov rok je naredilo 31 stekleničk, tele spodaj so moje.



Popoldan se je prehitro prevesil v večer in morale smo se posloviti.

Vsaka je s seboj vzela še nekaj praznih stekleničk in sigurna sem, da jih v naslednjih dneh oblečemo v fimo maso in naredimo še kakšno.

Vesela sem, da lahko vsaj na tak način pomagam.

Koleščkanje

Tele ogrlice so me čist navdušile in ta vikend se je spet koleščkalo, saj sem se odločila, da jih še nekaj naredim.
Najprej kolešček za koleščkom, kolešček in dva pekača sta bila polna.

Potem pa najtežji del pri teh ogrlicah, nizanje. Hja, boste rekli, kaj pa je to kaj takega. Pa je. Za eno picajzlasto devico, pri kateri mora biti vse v barvnem zaporedju, so tovrstni pisani izdelki pravi izziv.

Kajti, če želim ogrlico, da je vrstni red "random", kakor bi eni temu rekli, potem je to prava muka in poseben postopek nizanja.
Vse koleščke dam v posodico, premešam in potem jemljem ven koleščke in nizam kakor mi katera barva pride pod prste. In ja, priznam, včasih tudi malo goljufam, ker če izvlečem kakšen kolešček, ki je ravnokar že bil, potem prsti kar nočejo in nočejo z njim na vrvico... pa takrat pač izberem barvno najbolj ustreznega :-)))... in se trudim z nadaljevanjem "random" nizanja.

Na prvo, iz prejšnje objave sem nanizala le nekaj koleščkov. Zanimalo pa me je, kako bi zgledala ogrlica s koleščki skoraj okrog in okrog. Izgleda takole, pa za vratom tudi ne slabo :-))



Ker se je koleščkov kar nekaj nabralo, še ena pisana in ena črno/bela/siva.



Ko je Nina videla včerajšnji pekač koleščkov, mi je rekla, da se mi je odkoleščkalo, pa lahko bi se tako reklo. :-)

Resnice o meni

Mravljica je predala štafeto resnice. Prva reakcija je bla,… uuu, kaj bom pa napisala, saj zase ponavadi najtežje kaj napišemo. Ampak, štafeta je bila v moji mladosti resna in spoštovana, zato sem se lotila dela.

1) Sem tipična devica. Menda taka, kjer je pod opisom lastnosti devic lahko kar moja slika. Tako pravi moja dobra sodelavka. Da sem izmed vseh devic, ki jih pozna, najbolj tipična. Hmm..pa saj mi lastnosti device včasih godijo, so mi v prid, včasih pa znajo biti tudi ovira… sploh takrat, ko morajo doma časopisi v košari biti obrnjeni vsi v isto smer, ali da moram imeti svoje barvice, svinčnike, flumastre, dete pa svoje, pa da mora biti vedno vse dogovorjeno, organizirano, popredalčkano in težava nastane, ko imaš opravka z ljudmi z nelastnostmi device. Zanimivo pa je, da me kot redoljubno devico lahko zmotijo marsikatere nepomembne reči, a kup ne zlikanega perila, mi ne pride do živega.

2) Rada imam svoje prijatelje in rada sem v njihovi družbi. Ni jih veliko, so pa ti pravi, taki, ki me že lep čas spremljajo in taki, ki sem jih spoznala kasneje, pa prav toliko štejejo, saj so mi v kratkem času pokazali, da so pravi prijatelji. Za te prijatelje bi naredila prav vse.

3) Rada imam vse, kar je povezano z »yugo« časi. Pa če je to njihova glasba, ki govori tisočere zgodbe, ljudje, ki so topli, dobrovoljni, ali sam njihov način življenja, ki ima sigurno, nekatere pri nas pozabljene vrednote, na prvem mestu.

4) Rada se smejem, rada imam iskrene ljudi, rada imam črno, belo barvo, rada imam francoski jezik, rada jem sladoled, rada gledam CSI serije, rada sem doma, rada ustvarjam in rada visim na internetu.

5) Ne maram sira, paradižnika, kajenja, negativnih ljudi, nekorektnih odnosov, grozljivk ter znanstveno fantastičnih filmov in na smrt se bojim kobilic.

6) Neskončno pogrešam osebo, ki je ni več med nami. Vsak dan se tolažim, da življenje pač pelje svojo pot in da je že tako moralo biti.

7) Brez slabega občutka si dovolim vzeti čas samo zase. Ob nenehnem hitenju, opravljanju bolj ali manj pomembnih reči, velikokrat pozabimo nase in na stvari, ki nas veselijo. Ta drobna veselja, nam dajejo energijo za vnaprej, napolnijo baterije, ter naredijo naše življenje polnejše. Vesela sem, da imam ob sebi moža, ki razume, da pač potrebujem ta čas, pa če takrat ustvarjam, kofetkam z mojimi babami, raziskujem net ali berem bloge, … kar se mi pač zahoče, ker takrat je to MOJ čas.

Ha, pa ni bilo tako težko. Mogoče bo zdaj še težje, predat štafeto naprej.

Predajam naprej, da povedo svojih 7 resnic: Gumbek, Petrovka, Damjana Ž, Klavdija, Snežinka, Manuela

Fimanje

Že kar nekaj časa nazaj, sem nafimala nekaj preprostih obeskov, uhanov, za katere pa je zmanjkalo časa, da jih sestavim. Končno so prišli na vrsto in končni izdelki zgledajo takole....





Prav vesela sem, ko imam spet nekaj novih kosov nakita. Bo tako na garderobo padla neka nova svežina.
Upam, da naslednjič ne bom toliko časa odlašala s sestavljanjem... ampak včasih enostavno stvari ne gredo skupaj, kakšen dan pa, kot "za šalo."

Leva , desna

Zimski čas je ravnopravšnji za štrikanje. Svoj čas sem kar precej preštrikala, sicer bolj samo leva, desna, leva desna... vzorčki, kitke in ostalo, to ni zame. Kot pri večina mojih izdelkov imam tudi štrikanje rada čist "na simpl".

Letos je zelo INN bunkasta volna. Seveda sem jo tudi sama morala kupiti in takoj preveriti, če štrikat sploh še znam.

In evo, tule je bunkast šal, ki sicer še nastaja oz. pridobiva na dolžini.



Ker bo tole verjetno ena in edina naštrikana reč v tej zimski sezoni, pokažem še par štrikarij predhodnih sezon.
Kar nekaj let sem se v službo vozila v Ljubljano. Večinoma z busom, pa si je bilo treba nekako krajšat čas.
In nastalo je tole...




In še barvna paleta brezrokavnikov.



Iz prikazanega vam je verjetno jasno, da jih imam zelo rada. Brezrokavnike namreč... :-))

Sončna nagrada

Na prvi delovni dan, kar dve lepi reči... ena je sneg, ki upam, da bo tokrat malo dlje trajal, druga pa je tale sončna nagrada, ki mi jo je podarila Suzi in me s podelitvijo prijetno presenetila in neskončno razveselila.

Suzi, hvala.




Sama sem začetnica pri pisanju bloga. Vendar pa že kar nekaj časa in zelo rada obiskujem kar nekaj blogov, kateri mi popestrijo dan, me naučijo česa novega, me nasmejijo, spustijo v svoj ustvarjalni svet,... zato dekleta draga, hvala vam in ta nagrada je za vse VAS.

Lepe želje

Vsako jutro malo smeha,
vsak dan kanček sreče in uspeha,
ter vse leto zdravlja in veselja.

Vse lepo v prihajajočem letu vam želim.


Tu pa še pokažem, v kakšnih čestitkah so lepe želje, odšle od nas....








To je le nekaj iz letošnje zbirke, ostale si, če želite lahko pogledate v mojem albumu.