Resnice o meni

Mravljica je predala štafeto resnice. Prva reakcija je bla,… uuu, kaj bom pa napisala, saj zase ponavadi najtežje kaj napišemo. Ampak, štafeta je bila v moji mladosti resna in spoštovana, zato sem se lotila dela.

1) Sem tipična devica. Menda taka, kjer je pod opisom lastnosti devic lahko kar moja slika. Tako pravi moja dobra sodelavka. Da sem izmed vseh devic, ki jih pozna, najbolj tipična. Hmm..pa saj mi lastnosti device včasih godijo, so mi v prid, včasih pa znajo biti tudi ovira… sploh takrat, ko morajo doma časopisi v košari biti obrnjeni vsi v isto smer, ali da moram imeti svoje barvice, svinčnike, flumastre, dete pa svoje, pa da mora biti vedno vse dogovorjeno, organizirano, popredalčkano in težava nastane, ko imaš opravka z ljudmi z nelastnostmi device. Zanimivo pa je, da me kot redoljubno devico lahko zmotijo marsikatere nepomembne reči, a kup ne zlikanega perila, mi ne pride do živega.

2) Rada imam svoje prijatelje in rada sem v njihovi družbi. Ni jih veliko, so pa ti pravi, taki, ki me že lep čas spremljajo in taki, ki sem jih spoznala kasneje, pa prav toliko štejejo, saj so mi v kratkem času pokazali, da so pravi prijatelji. Za te prijatelje bi naredila prav vse.

3) Rada imam vse, kar je povezano z »yugo« časi. Pa če je to njihova glasba, ki govori tisočere zgodbe, ljudje, ki so topli, dobrovoljni, ali sam njihov način življenja, ki ima sigurno, nekatere pri nas pozabljene vrednote, na prvem mestu.

4) Rada se smejem, rada imam iskrene ljudi, rada imam črno, belo barvo, rada imam francoski jezik, rada jem sladoled, rada gledam CSI serije, rada sem doma, rada ustvarjam in rada visim na internetu.

5) Ne maram sira, paradižnika, kajenja, negativnih ljudi, nekorektnih odnosov, grozljivk ter znanstveno fantastičnih filmov in na smrt se bojim kobilic.

6) Neskončno pogrešam osebo, ki je ni več med nami. Vsak dan se tolažim, da življenje pač pelje svojo pot in da je že tako moralo biti.

7) Brez slabega občutka si dovolim vzeti čas samo zase. Ob nenehnem hitenju, opravljanju bolj ali manj pomembnih reči, velikokrat pozabimo nase in na stvari, ki nas veselijo. Ta drobna veselja, nam dajejo energijo za vnaprej, napolnijo baterije, ter naredijo naše življenje polnejše. Vesela sem, da imam ob sebi moža, ki razume, da pač potrebujem ta čas, pa če takrat ustvarjam, kofetkam z mojimi babami, raziskujem net ali berem bloge, … kar se mi pač zahoče, ker takrat je to MOJ čas.

Ha, pa ni bilo tako težko. Mogoče bo zdaj še težje, predat štafeto naprej.

Predajam naprej, da povedo svojih 7 resnic: Gumbek, Petrovka, Damjana Ž, Klavdija, Snežinka, Manuela

Fimanje

Že kar nekaj časa nazaj, sem nafimala nekaj preprostih obeskov, uhanov, za katere pa je zmanjkalo časa, da jih sestavim. Končno so prišli na vrsto in končni izdelki zgledajo takole....





Prav vesela sem, ko imam spet nekaj novih kosov nakita. Bo tako na garderobo padla neka nova svežina.
Upam, da naslednjič ne bom toliko časa odlašala s sestavljanjem... ampak včasih enostavno stvari ne gredo skupaj, kakšen dan pa, kot "za šalo."

Leva , desna

Zimski čas je ravnopravšnji za štrikanje. Svoj čas sem kar precej preštrikala, sicer bolj samo leva, desna, leva desna... vzorčki, kitke in ostalo, to ni zame. Kot pri večina mojih izdelkov imam tudi štrikanje rada čist "na simpl".

Letos je zelo INN bunkasta volna. Seveda sem jo tudi sama morala kupiti in takoj preveriti, če štrikat sploh še znam.

In evo, tule je bunkast šal, ki sicer še nastaja oz. pridobiva na dolžini.



Ker bo tole verjetno ena in edina naštrikana reč v tej zimski sezoni, pokažem še par štrikarij predhodnih sezon.
Kar nekaj let sem se v službo vozila v Ljubljano. Večinoma z busom, pa si je bilo treba nekako krajšat čas.
In nastalo je tole...




In še barvna paleta brezrokavnikov.



Iz prikazanega vam je verjetno jasno, da jih imam zelo rada. Brezrokavnike namreč... :-))

Sončna nagrada

Na prvi delovni dan, kar dve lepi reči... ena je sneg, ki upam, da bo tokrat malo dlje trajal, druga pa je tale sončna nagrada, ki mi jo je podarila Suzi in me s podelitvijo prijetno presenetila in neskončno razveselila.

Suzi, hvala.




Sama sem začetnica pri pisanju bloga. Vendar pa že kar nekaj časa in zelo rada obiskujem kar nekaj blogov, kateri mi popestrijo dan, me naučijo česa novega, me nasmejijo, spustijo v svoj ustvarjalni svet,... zato dekleta draga, hvala vam in ta nagrada je za vse VAS.

Lepe želje

Vsako jutro malo smeha,
vsak dan kanček sreče in uspeha,
ter vse leto zdravlja in veselja.

Vse lepo v prihajajočem letu vam želim.


Tu pa še pokažem, v kakšnih čestitkah so lepe želje, odšle od nas....








To je le nekaj iz letošnje zbirke, ostale si, če želite lahko pogledate v mojem albumu.

Drobne malenkosti

Čas obdarovanja je za nami, tako da lahko pokažem nekaj letošnjih daril.






Za nečakinjo nekaj malenkosti...




Hobi mojega moža je čebelarjenje in moški del je prejel medena darilca.



In še vsa darila na kupu, predno so zasedla svoja mesta pod novoletno jelko.



Vesela sem, da sem s temi drobnimi malenkostmi razveselila obdarovance, njihovi odzivi so že bili taki.

Vsem vam želim, da jutrišnji dan preživite v krogu svojih domačih, prijateljev, ter vse lepo v letu, ki prihaja.

Srečno 2010!

Veseli december

se pričenja.

Včeraj smo naredili sprehod v mesto, da smo pričakali sv. Miklavža, ter pogledali kako bomo letos imeli okrašen stari del mesta. Lepo je.
Vzdušje tudi pravo, že malo praznično, da bo idila popolna, manjka le še sneg.
Moramo biti zelo, zelo pridni, pa mogoče božiček pošlje kakšno mrzlo-belo pošiljko.

Drugi dan vikenda, pa smo poskrbeli, da se je tudi naš domek praznično obarval. Zagorele so lučke, na police so se prikradli snežaki, snežinke, zagorele so svečke in zadišalo je po cimetovih palčkah.
Mmm, praznični časi prihajajo. Imejte se lepo.