Že kar nekaj časa nazaj, sem nafimala nekaj preprostih obeskov, uhanov, za katere pa je zmanjkalo časa, da jih sestavim. Končno so prišli na vrsto in končni izdelki zgledajo takole....
Prav vesela sem, ko imam spet nekaj novih kosov nakita. Bo tako na garderobo padla neka nova svežina. Upam, da naslednjič ne bom toliko časa odlašala s sestavljanjem... ampak včasih enostavno stvari ne gredo skupaj, kakšen dan pa, kot "za šalo."
Zimski čas je ravnopravšnji za štrikanje. Svoj čas sem kar precej preštrikala, sicer bolj samo leva, desna, leva desna... vzorčki, kitke in ostalo, to ni zame. Kot pri večina mojih izdelkov imam tudi štrikanje rada čist "na simpl".
Letos je zelo INN bunkasta volna. Seveda sem jo tudi sama morala kupiti in takoj preveriti, če štrikat sploh še znam.
In evo, tule je bunkast šal, ki sicer še nastaja oz. pridobiva na dolžini.
Ker bo tole verjetno ena in edina naštrikana reč v tej zimski sezoni, pokažem še par štrikarij predhodnih sezon. Kar nekaj let sem se v službo vozila v Ljubljano. Večinoma z busom, pa si je bilo treba nekako krajšat čas. In nastalo je tole...
In še barvna paleta brezrokavnikov.
Iz prikazanega vam je verjetno jasno, da jih imam zelo rada. Brezrokavnike namreč... :-))
Na prvi delovni dan, kar dve lepi reči... ena je sneg, ki upam, da bo tokrat malo dlje trajal, druga pa je tale sončna nagrada, ki mi jo je podarila Suzi in me s podelitvijo prijetno presenetila in neskončno razveselila.
Suzi, hvala.
Sama sem začetnica pri pisanju bloga. Vendar pa že kar nekaj časa in zelo rada obiskujem kar nekaj blogov, kateri mi popestrijo dan, me naučijo česa novega, me nasmejijo, spustijo v svoj ustvarjalni svet,... zato dekleta draga, hvala vam in ta nagrada je za vse VAS.
se pričenja. Včeraj smo naredili sprehod v mesto, da smo pričakali sv. Miklavža, ter pogledali kako bomo letos imeli okrašen stari del mesta. Lepo je. Vzdušje tudi pravo, že malo praznično, da bo idila popolna, manjka le še sneg. Moramo biti zelo, zelo pridni, pa mogoče božiček pošlje kakšno mrzlo-belo pošiljko.
Drugi dan vikenda, pa smo poskrbeli, da se je tudi naš domek praznično obarval. Zagorele so lučke, na police so se prikradli snežaki, snežinke, zagorele so svečke in zadišalo je po cimetovih palčkah. Mmm, praznični časi prihajajo. Imejte se lepo.
Poleg vsakodnevnega druženja, tradicionalnega kostanjevega piknika, se že tretje leto zapored zadnji oktobrski dan nekje v popoldanskih urah zberemo pred blokom in režemo buče.
Z malim sva sicer dopoldne že naredila eno in tale straši z balkona.
Aha... se vrnem nazaj. Torej, dogovor je, da vsak prinese kako bučo, dve, tri,.. ter ostale pripomočke in lahko pričnemo z delom.
Pridno smo rezljale, oblikovale in spravljale semena, da naslednje leto ne bo težav kje dobit buče. Otroci so nas nekaj časa spremljali, potem pa so se raje zapodili na igrišče. Moški del pa je skrbel za nadzor in "foto šuting".
Počasi so buče dobivale obraze.
Buč nam je zmanjkalo, zato še ena skupinska, predno se lotimo postavitve.
Igrišče smo okrasili s temi našimi hudimi stvaritvami, prižgali svečke in začeli strašit sosesko.
Po zasluženem delu se spodobi tudi malica... domači, še topli buhteljni in kuhanček.
Kdor je zamudil, mu je lahko žal... do naslednjega leta je še daleč.
Smo se pa že dogovorili, da bomo v decembru, tu poleg v prostorih zraven igrišča, kjer dedi ob nedeljah igrajo pinkponk z otroci izdelovali božično-novoletne okraske, venčke... super, že komaj čakam. Sem prepričana, da se bomo zabavali.