Drobne malenkosti

Čas obdarovanja je za nami, tako da lahko pokažem nekaj letošnjih daril.






Za nečakinjo nekaj malenkosti...




Hobi mojega moža je čebelarjenje in moški del je prejel medena darilca.



In še vsa darila na kupu, predno so zasedla svoja mesta pod novoletno jelko.



Vesela sem, da sem s temi drobnimi malenkostmi razveselila obdarovance, njihovi odzivi so že bili taki.

Vsem vam želim, da jutrišnji dan preživite v krogu svojih domačih, prijateljev, ter vse lepo v letu, ki prihaja.

Srečno 2010!

Veseli december

se pričenja.

Včeraj smo naredili sprehod v mesto, da smo pričakali sv. Miklavža, ter pogledali kako bomo letos imeli okrašen stari del mesta. Lepo je.
Vzdušje tudi pravo, že malo praznično, da bo idila popolna, manjka le še sneg.
Moramo biti zelo, zelo pridni, pa mogoče božiček pošlje kakšno mrzlo-belo pošiljko.

Drugi dan vikenda, pa smo poskrbeli, da se je tudi naš domek praznično obarval. Zagorele so lučke, na police so se prikradli snežaki, snežinke, zagorele so svečke in zadišalo je po cimetovih palčkah.
Mmm, praznični časi prihajajo. Imejte se lepo.

Hallooo ween

Poleg vsakodnevnega druženja, tradicionalnega kostanjevega piknika, se že tretje leto zapored zadnji oktobrski dan nekje v popoldanskih urah zberemo pred blokom in režemo buče.

Z malim sva sicer dopoldne že naredila eno in tale straši z balkona.


Aha... se vrnem nazaj. Torej, dogovor je, da vsak prinese kako bučo, dve, tri,.. ter ostale pripomočke in lahko pričnemo z delom.



Pridno smo rezljale, oblikovale in spravljale semena, da naslednje leto ne bo težav kje dobit buče.
Otroci so nas nekaj časa spremljali, potem pa so se raje zapodili na igrišče.
Moški del pa je skrbel za nadzor in "foto šuting".


Počasi so buče dobivale obraze.


Buč nam je zmanjkalo, zato še ena skupinska, predno se lotimo postavitve.



Igrišče smo okrasili s temi našimi hudimi stvaritvami, prižgali svečke in začeli strašit sosesko.



Po zasluženem delu se spodobi tudi malica... domači, še topli buhteljni in kuhanček.




Kdor je zamudil, mu je lahko žal... do naslednjega leta je še daleč.

Smo se pa že dogovorili, da bomo v decembru, tu poleg v prostorih zraven igrišča, kjer dedi ob nedeljah igrajo pinkponk z otroci izdelovali božično-novoletne okraske, venčke... super, že komaj čakam. Sem prepričana, da se bomo zabavali.

Prej - Potem

Glavni razlog petkovega izleta je bil predalnik za moj ustvarjalni kotiček.
Zadnje čase se je nakopičilo ogromno reči in kljub temu, da funkcioniram in nemoteno ustvarjam v tem ustvarjalnem neredu, sem se začela zgubljati, stvari preveč iskati in tako je padla odločitev, da naredim malo reda.

Prej je vse zgledalo nekako takole. Upoštevajoč, da je miza v ospredju zaradi fotografiranja in kasnejše preobrazbe pospravljena :-))



Po pospravljanju, sortiranju, predalčkanju pa vse skupaj zgleda za vas verjetno le malček drugače, zame pa je bistvena razlika :-))




Počutje v staro-novem kotičku je super in včeraj v večernih urah sem tudi preizkusila kako se obnese pri delu in ustvarjanju. Kaj je nastalo pokažem v naslednji objavi.

Izlet v Ikeo

Odločitev je padla. V petek sva si dve ikea fanici vzeli dan prost vseh obveznosti in odšli na izlet v priljubljeno rumeno modro trgovino

Listek ni bil ne vem kako dolg, en predalnik, kot glavni razlog za odhod v ikeo, še nekaj malenkosti, ter vse ostalo na seznamu must have moje sopotnice Nine.

Pot v Celovec je hitro minila, definitivno je trajala manj časa, kot samo popotovanje po ikei. Kupili sva skoraj vse iz najinih lističev, razen nekaj reči, so nama že pobrali, ampak sva našli ustrezne nadomestke, ki so pričarali nasmeh na ustnice.... kajne Nina. Si ne predstavljate kakšno nepopisno veselje naredi vijola špica :-))... ampak to je že druga zgodba.

Domov sva prišli prijetno utrujeni, ampak veseli vsega kar se je skrivalo po vrečah.
Zame je bil to lep zaključek napornega tedna.

Sobotno popoldne

Sobota popoldan, napovedani obiski so žal odpovedali svoj prihod, zunaj je pričelo deževati in s škratom sva se spravila za mizo ustvarjat. Jaz mečkat fimo, on plastelin. Ko sem čakala na svojo novo igračko; fimo extruder, sem že točno vedela, kakšna barvna kombinacija bo prva, ki jo bom naredila.

Glede na to, da je sonja68 na zadnjem srečanju lepo demonstrirala kako zadevščina deluje, večjih težav ni bilo. Nastal je takle motiv, katerega sem potem oblikovala v kompletek verižice z uhani.


Izdelek še zdaleč ni dovršen, ampak za prvič sem kar zadovoljna. Kakšna bo naslednja barvna kombinacija, že vem.

Mrk ali nekaj podobnega...

Zadnje čase tičim v ustvarjalnem mrku in čakam, pa čakam... da me nekaj zbeza na plano. In evo, zadnje dni sem naročila nekaj novih ustvarjalnih reči in to je bila dobra motivacija, če ne drugega, da začetek vsaj na mizi naredim prostor. Trenutno na njej poteka dvoboj med papirjem in materialom za nakit. Odločila sem se, da papir pospravim in se lotim nakitkanja in se tako vsaj dotaknem vsega nakupljenega na šoping/izletu štiriperesne deteljice v sredini septembra.

Uhane sem že mela, želja pa je bila še po ogrlici in sestavila sem tole....

Aha, predno sem pospravila papirje, sem še poslikala nekaj zadnje nastalih voščilnic.

Glede na ideje, zamisli, ki brenčijo v moji glavi, mislim in upam, da je ustvarjalnega mrka konec in se bom malo več zadrževala v svojem kotičku.

Primorska vabi

na srečanje članic otoka zakladov. Škoda bi bilo ta dan ne izkoristiti, zato se je štiriperesna deteljica že navsezgodaj odpravila proti kraju srečanja... Dekani prihajamo...

Vožnjo proti morju smo zapolnile s klepetom o pištolah, odprtih laseh, recikliranju... ja,ja, pestre teme....

Zadnja vrsta je igrala tudi družabne igre, da sprednji dve nisva bili zapostavljeni smo odigrale par krogov iskanje besed, hja, pa igrale smo se tudi igro, katera ima v torbi najbolj nenavadno reč...:-))

Prva postaja; Škofije….in napolnitev prtljažnika z oljem, figami, ter za ne šoferke poskušnja domačega refoška.

Čas nas je priganjal, zato smo se odpravile proti obali. Sonce, morje, martinčkanje ob obali… prekrasna kombinacija. Par fotk in odpravile smo se proti kraju srečanja.

Organizatorka srečanja, je naredila že par ponovitev, saj je srečanje v Dekanih postala tradicija, ampak sama v Dekanih še nisem bila in zdaj lahko rečem, da pridem še. Srečanje, kot vsa druga so minila v druženju, dobri družbi, hrani, smehu in ura se je nesramno hitro vrtela. Ogledala sem si fimo delavnico, kjer so mojstrice fima čarale in pričarale krasne izdelke. Sonja68 je razkrila čarovnijo, kako naredimo prekrasne kvadratke in zgodila se je ljubezen na prvi pogled. To ekstra super-duper mašinco, pa moram nujno imet in če bo posreči, bo že ta teden pri meni.

Potem smo pocukale za rokav še mravljico72, da v živo pokaže kako pridemo do ljubkih tini-mini skrčkov. Z nenormalnim zvijanjem segrete folije, dobimo krasne in zelo uporabne skrčke. Tudi tukaj je prisoten »pacientka sindrom« in lahko povem, da je folija že na poti iz Anglije, pištolo pa dobim v četrtek. Ja, ja, vem…nepoboljšljiva sem, ampak ko je tako fino imet vse te fensi igračke.

Škrat-varstvo je bil nastavljen do 20-te ure, zato se je bilo potrebno posloviti.
Pozdrav morju in že smo bile na poti proti domu.

Punce, hvala za lep sobotni dan. Se že veselim naslednjega srečanja, čeprav se ne bomo peljale daleč... bo pa to prav posebna vožnja, saj nas menda pelje Barbara :-))

Vsak začetek...

je nekaj posebnega, nekaj, kar ti naredi metuljčke v trebuhu, nekaj, kar pomeša vse možne občutke, nekaj kar ti za vedno ostane v spominu,... pa naj se moje blogovanje začne z nečim sladkim...

Ninsi podarja bombonček...

http://ninsi-nina.blogspot.com/

To je moj začetek. Nadaljevanje sledi...